Ne zdrobita ga, prosim
Gospodarica Usoda in gospod Bog, glejta, sprejemam, kar moram; kar vajin je rog predme nasul: preobilje krivic in grenkot in osamo, ki mi bo družba do tja, kjer mi skopljejo jamo – da, vse…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Gospodarica Usoda in gospod Bog, glejta, sprejemam, kar moram; kar vajin je rog predme nasul: preobilje krivic in grenkot in osamo, ki mi bo družba do tja, kjer mi skopljejo jamo – da, vse…
Praznina, polna nje intima... Beseda brez pomena, bleda, Se prenaša mimo cilja, V neskončnost tiho dirja. Kje je logičnost razuma, Ko pogovor je del uma. Ko sproščenost zaživi, Besedi…
Mrtva, brez krvi, Solza iz oči. Bled obraz brez potez, V njej gori še majski kres. Kaplja, ki stoji, Zavesa za oči. Pod njo skrito je oko, ki vidi vse, vidi njo.
Povedala si mi, da me moraš preboleti, ker moža, očeta ne smeš družini vzeti… Plast za plastjo si tkivo mi s srca luščila, z nohti trgala si ga, ga do krvi ranila. Besede mehke tvoje v dušo…
V trisu piko, kralja ne zadane, če le as fanta ti vzame. A po karu babi sedem srce nosi, ko le za milost spet nekdo te prosi. Takrat pihneš mu vse, a pustiš mu le, črno rožo z joker kožo,…
Boli me, nisem kamen. Ne zmorem, in vendar vztrajam. Jokam, in ti si moj plamen. Zate nič ni zastonj, se ti predajam. Boli me, ker prideš ves sladek kot med.. in se umakneš kot da je vse…
ljubim ta čas, čeprav se igra iz nas. ljubim tisti,kar bo, čeprav vem,da ne bo vedno lepo. ljubim vse ljudi,čeprav so nekateri grdi in zli. ljubim ljubezen, ker vem,da je večna- ljubim vse…
Daj, kot sonce mi objemi obraz, poglej se v ogledalo in tam sem jaz, ki z vetrom divjim nosim iste sanje in z morjem naplavljam vero vanje. Daj, kot reka me vzemi s seboj, naj bom kot…
Energija se nabira, živo srebro ušlo je z lestvice, elektrostatika triumfira, entropija šla je do neba. Vsi kvarki silijo ven iz atomov, prosto po empatiji: vsepovsod! Težijo k fuziji…
Kje si, moj beli galeb, da s tabo poletim do sonca? Odlepim krila, jih razprem, pogled usmerim tja, do konca. Na horizontu vabijo visoke skale, čakajo najin pristanek, zavetja trdnega nama…
Krmilim svojo barko med čermi, razburkano morje jo premetava, kot orehova lupina se zazdi, na nevihtnem nebu strela plava. Hitim domov, po najhitrejši poti, v tvoj zaliv belih peščenih…
Nežen dotik, med nama ustvaril je stik, ob katerem srce, vse bolj hrepeni, v morje užitka se potopi. Njegova energija okrog tebe se ovije, sčasoma s tvojo se kar zlije, od ugodja zapreva…
Bila bi dež. Kod dežna kaplja bi zdrsela po tvojem obrazu, se dotaknila tvojih oči in pristala na tvojih ustnicah. Dež vse to zmore, dež vse to sme ... Bila bi veter. S teboj bi se igrala,…
Pogled, ta angelski obraz, življenjska zgodba, vsa čustva zaobjeta v njej, v globini se srce prebuja, svet zablešči v lepoti vsej. Iskrice vnamejo spomine, duši zaplešeta vilinski ples,…
Nevidni obrisi strmijo vame, črte se izrišejo v popolno sliko. Utrip srca poskoči ob dotiku rame, v daljavi slavčkov glas se zlije s piko. Kukavica odbije polnoč, prebudi sanje, roka polzi…
Le še enkrat, te želim objeti. Tvoja roka v moji, prepleteni prsti. Rad bi ti gledal globoko v oči. Morda takrat bi začutila, kako me boli.
Mir je to, kar lažeš, kradeš, krompir je to, vse imaš, ljubezen to, v pekel padeš. Ko je treba, nič ne znaš, to je tvoje, ti ne daš, brez nervoze, tudi ta je naš.
Če bi cvetovi znali misliti, namesto meda klorofil čebela bi imela, in vsi ljudje s prehladom s čudnim čajem zdravili bi svoja žrela. Seveda temu ni tako in vsi smo lepo zadovoljni, ko po…