#Poezija

Bolečina

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Boli me, nisem kamen. Ne zmorem, in vendar vztrajam. Jokam, in ti si moj plamen. Zate nič ni zastonj, se ti predajam. Boli me, ker prideš ves sladek kot med.. in se umakneš kot da je vse greh. Boli me, ne zmorem več.. zjočem vse kar je v meni odveč. Tako bi kričala, če bi se dalo. in k tebi zbežala, daj, pusti mi malo.. Tako bi te objela, močno in mirno prosila, nežno pogled bi ti vzela, kot medvedka nežno bi te poljubila. Prosim, ne muči me več, Čeprav nevede me močno prizadane. Čutim, čutim preveč. bolečine, ki v srcu ostane..

Skupnost Pozitivk

Komentarji

5

morjemorje
Navihana! Čutiti pomeni vedeti. Samo to je resnično. Nobena beseda ne pomeni toliko. Bolečina pa je del življenja. Če je ne bi poznali, ne bi znali ceniti sreče. Če ne bi občutili dežja, ne bi tako težko čakali sonce. Ravnotežje ima dva konca. Nižje ko človek pade, višje se lahko zavihti.
janis85
Majhna solzica po licu polzi, srce pa kriči, kriči od bolečine.... A ne pozabi, da vse enkrat mine, bolečina in solze. Poznam vse to in vem kako je....a za vsakim neurjem sonček posije :))) .....Pošiljam ti veliko sončka in njegove topline....mej se lepo...glavo pokonci vse bo še dobro....mi smo s tabo...
Mirjana Gabrovec
Navihana! Ne bi mogla našteti kolikokrat sem potočila solze in živela z mislijo, da mene sreča ne bo obiskala. Sem pa se zmeraj zavedala kar nosim v sebi in hrepenela, da kdo to opazi. Ko sem se prenehala ozirati na to in preprosto dajati kar lahko dam, se je vse začelo spreminjati na bolje. Želim ti reči, da boš enkrat tudi ti srečna. Še prej, kot si to lahko trenutno zamisliš. Objem tudi od mene. Lep pozdrav!
Najdihojca
Daj, da objamem, srce to srto, naj se nasmehne lice potrto ... Navihana, žalostna pesmica in mnogokrat je vse preveč res tako. Upam in želim ti, da ti gre dobro in da nisi potrta, kot opisuješ?! Pozdravček zate, Suada
Žafran
Odgovor na komentar: Najdihojca
Draga navihanka, življenje je sestavljeno iz nenehnega menjavanja sreče in trpljenja. Še pred par tedni je v pesmi Ceniti življenje sreča kar kipela iz tebe, zdaj pa tole. Kaj se dogaja? Skozi tvojo pesem zelo intenzivno občutim tvojo bolečino. Tako podobna je moji. Želim si, da bi napisala pesem, v kateri bi tvoje srčece spet prekipevalo od sreče. A se bojim, da te bo tale tip spet prizadel. Nekako se mi ne zdi kaj prida zaupanja vreden. Če gre seveda še vedno za istega tipa? Lep pozdrav Žafran
Prejšnji članek na to temo

ljubim