Majhnosti
Črke v skupinah porajajo besede, ki so mladiči tihih razpoloženj. Moje besede so rože na pecljih, ki so zagledale luč sveta. So svila, ki šelesti v ušesu. Pogled črk proti nebu je molitev…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Črke v skupinah porajajo besede, ki so mladiči tihih razpoloženj. Moje besede so rože na pecljih, ki so zagledale luč sveta. So svila, ki šelesti v ušesu. Pogled črk proti nebu je molitev…
Vsi pravijo, pozabi, ni bila zate, jaz pa sanjam, trenutke zlate, vsak droben cvet, vsak zvok veselja, me spominja nate. Kako naj pozabim, ko pa ne želim, kako naj skrijem, da zate še…
Vrni se takrat, ko bo dovolj toplo, ko bodo ptice prepevale o ljubezni. Takrat bova lahko pozabila vse bolečine, oba, brez besed, ustvarila nove spomine. Zid med nama bo podrt, most med…
To je konec, ni več skupne poti, v tla gledajo, solzne, razočarane oči. To je začetek, žalost bo minila, svobodi, ljubezni, se bo umaknila. Danes je dan, ki odpira srce, za vse, zate ne.
Sem mesečina, rojena v očeh tvoje ljube. Ko me raniš zvečer, krvavim v spanju. Pod Tiffanijevo svetilko zamiram v medlo luč v odblesku okna in se priplazim čisto blizu tebe, da otipam svoje…
Izčiščeni angel kozmičnega drevesa. Geometrični simbol duše. Zanos v spazmu erotičnega diha v izpuhtevanju vode in krvi. Iskanje izgubljenega časa pred časom, ki je naredil moškega dolžnika…
Lahko si daleč ni mi mar vse kar znam in ljubim vate dam. Ni me strah samote, ko te ni če sreča v tvojih je očeh kjerkoli si zame je dovolj, da zmorem in da znam. Poglej me s tistim žarom v…
Ne morem več biti le s tabo, ki si samo še spomin. Vem, ti ne mislil bi slábo o žívosti mojih globin – tebe bi zame skrbelo samo, ko mogel čutiti bi še, skrbelo, da mi bo hudo; da zvem,…
Ko bi spet zrla obzorje tvojih oči, s sluhom prežejnim pila tvoj ljubljeni glas! Ko bi lahko te izvila iz krempljev Noči, jaz, ki poklekam na kamen: Prosi za nas…! Bogdana Namestnik
Nič več ni mene, nič več ni moje podobe v tvojih očeh. Bile so modro zelene, kot je življenja nasméh in kot cvetlice priróbe, tik nad prepadom rastoče v posebni lepoti. A jaz… slepa bila…
Friderich Nietzsche je rekel: »Bog je mrtev!« Ob ugotovitvi klinične smrti Boga pa je pozabil povedati, kdo bo dedič planeta Zemlja. Kdo bo upravljal zapuščino, če edinega pravičnega…
Moje srce je zdaj pogorišče, v katerem moj pogled zaman po kotih te išče, ker skrila si se v dim, v plamene si se zavila, pustila si le drobno sled, ki tiho mi je razkrila, kje zdaj tvoje…
Pod oknom vaše hiše spet jablana cveti, nasmehe meni riše, kot risala si jih Ti... Tja še vedno hodim, kot hodil sem takrat, tja po srcu sodim, kjer imel sem Tebe rad...
Pravljica o nama že napisana Nekje daleč v času je pozabljena Tam v deželi sanj je spravljena V zlat papir zavita nikoli objavljena Rad bil bi tvoj junak za vse večne čase Ljubezni predani…
Sončka v zlato skrinjo spravim, v kot na mizo jo postavim, poleg črne,stare,zaprašene vaze, tam bo počival in me v mrzlih dneh vedno bo grel.
V težkih okoliščinah vesoljnega poka je strahoviti zven ustvaril mojstrovino, ki gospodari prihodnosti kot skrivnost. Enkrat za vselej je izrekel skrivne šifre in kodirane resnice. Nihče ne…
Je solza in je jok, je puščica, je lok. Je groza in je strah, In na solznem licu tvoj zamah. Je bolečina in srce, so žalost in želje. Je morje in je sol, in na tvoji strani prosti stol. Je…
Videla sem drhtenje modre vodne gladine in sprejemala vase srebrni sij soli. Slišala sem barve in videla glasove od daleč, se usedla v čoln, zapisan morskim potem, a nisem mogla več…