#Poezija

Ljubiti vse ljudi

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Je solza in je jok, je puščica, je lok. Je groza in je strah, In na solznem licu tvoj zamah. Je bolečina in srce, so žalost in želje. Je morje in je sol, in na tvoji strani prosti stol. Je jeza in je sij, je gnev in milost mirnih dni. Je vesolje in je svet, so tvoja čustva drug planet. Je lepota in je smeh, moj potop in tvoj uspeh. Je rdeče in je kri, ki nama pušča krvaveče sledi. Je pika in sem jaz, je jok in moj obraz. Je žalost in je sol, vem, da čaka me pokol. Brez bolečine, brez morja, pokončno v boj bom šla. Še čutila ne bom več svojih rok, v meni zrasel bo nov otrok. Otrok, ki ne bo sadež jeze, ki ne bo me skrčil od svoje teže. Nežen bo, z menoj, me učil bo hoditi, po trnju in izven poti, me učil ljubiti, vse, čisto vse ljudi.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Pijani čoln