Čutim te v solzah

Hej Žefran, Usoda v nekem smislu obstaja, vendar nje ne moremo kriviti za svojo žalost, Ona nas le pripelje do neke meje, pokaže možnosti.. izbira od tam naprej je naša. Kdor se zna odločiti po srcu je srečen, kdor posluša pamet, sanja o tisti poti, ki je ni izbral. Želim ti pogum, želim ti srečo in držala bom pesti

Lepa komentarja sta mi napisali, Lea in Nuška, hvala! Žalost pa še kar traja in traja. Ne vem, kdaj bo minila. Tega, kaj smo imeli, se zavemo šele, ko to izgubimo. Lep pozdrav Žafran

Res je lepa tale tvoja pesem Žafran!Čutim da prihaja iz hudo ranjenega srca... a čas pozdravi vse rane in bolečine.Kaj veš mogoče se bo pa še vse obrnilo... življenje je vedno polno presenečenj in preobratov... dobro da ne vemo tega vnaprej. Želim ti da bi se tole tvoje stanje že kmalu spremenilo v tvojo srečo... to ti res privoščim! *Estella*

Res si prava svetla zvezdica, Estella! Taki kot si ti vedno vzbujajo upanje! Ko bi le imela prav! Lep pozdrav Žafran

Žafran Berem tvojo pesem in samo slutim lahko, kako te boli preteklost, kako obupno si želiš priložnosti. V takšnih trenutkih niti sama ne vem, česa nas to želi življenje naučiti: dati in vzeti nam hkrati. Pesem je prelepa. Visi na steni moje omare v pisarni :) Končno si se mi prikupil :) Do sedaj sem brala tvoje pesmi in v mislih mi je odzvanjalo vedno znova enako in enako - kako je lahko bil takšen?! Kako je lahko nekoga tako zelo ranil?! Kako je lahko prizadel najbolj sebe in kako si upa sedaj tako iskreno jokati?! Kako je imel srce nekoga tako zlomiti, kakor je zlomil Sinjeoko?! Želim ti, da bi kdaj našel mir v srcu, da bi kmalu bil, zadovoljna, srečna osebnost. Ej, jaz sem samo odkrita - ne ustnic povešat :) Saj poznaš tisto - "Ne tisti, ki s tabo se joče, ne tisti, ki se smeje s teboj, le tisti, ki s tabo občuti, dober prijatelj bo tvoj." Držim pesti zate, občutek pa imam, da vendarle njej v srce vidim ... Skozi tvoje pesmi najbolj. Toliko misli, ki ti jih namenjamo, pa ni vrag, da lepega dne ne boš vriskal tukaj gor od sreče :) Objem zate, Žafran. Vse, kar nas ne ubije, nas naredi močnejše, pravijo in dokler te bom brala, bom vedela, da še živiš. To zadnje me veseli v tem trenutku najbolj. Suada

Draga suada, kaj si se mi ti razpisala! Pravilno ugotavljaš, da življenje daje in jemlje. Meni je dalo družino, a dalo mi je tudi sinjeoko. Potem pa mi jo je vzelo... ne... sam sem jo vrnil življenju. Moral sem to storiti, ker nisem želel izgubiti družine. In tako sem razpet med dva pola, od katerih me oba privlačita z neustavljivo močjo. V srcu jočem za svojo ljubljeno, ki mi je prepovedana. A čutim tudi zbodljaje v srcu, ko gledam svoje tri otroke. Le kdo bi lahko ranil tri tako nežna bitja zaradi gole sebičnosti?! In tako lahko opisujem in opevam svojo bolečo razpetost le v pesmih. Vsakič mi malo odleže, pa ne za dolgo. Hvala, suada tebi in drugim pesnicam za blagohotno razumevanje. Moja hvaležnost do vas je neizmerna. Lep pozdrav Žafran

Se strinjam s suado, prelepa je tale tvoja pesem, Žafran. V njej prav čutim tvojo dušo. Sem ljubiteljica poezije in pogosto intuitivno začutim, kdaj je pesem napisana iz iskrenega, čutečega srca, kdaj je pa le neko bluzenje o metuljčkih, rožicah in sončkih. Tvoja pesem ima v sebi tisto nekaj, nad čemer se lahko zamisliš, kar lahko občutiš kot pristno, človeško in globoko tragično. Zadnja kitica je res špica, v tem pritrjujem Lei. Aimee

Pa si me malo pocrkljala, Aimee, in prilila malo balzama na moj moški ego. Lepo je brati kakšen takšen komentar, res sem ga vesel. Hvala! Ali današnji komentatorji nič ne praznujete dan OF? Sem danes prebral en mail od prijatelja - v njem pravi, da OF pomeni Obvezno Fu(č)kanje ha ha ha! Pa saj fučkanje menda pomeni žvižganje, če kaj vem. Če pa odvzameš tisti č vmes, pa pomeni spet nekaj drugega. Sem že pozabil, kaj. Se bom že spomnil Lep pozdrav Žafran

:) ja, ja ... izgovori Žafran ... pesmica je prelepa, čustva pa ... dragi moj, umrla bi za takšna čustva, dala celo življenje in šla na konec sveta. In nikoli, nikoli, nikoli ne bi sprejela zase očitka, da sem zato kogarkoli zapustila. Kdo pravi, da bi jih zapustil?! Poznam podobno zgodbo. In na koncu sta živela srečno do konca svojih dni in njuni otroci - za vsake praznike so nabili hišo s smehom ... Jasno govorim o odločnih, pogumnih ljudeh, ki v prvi vrsti ne lažejo sami sebi in nato še drugim ... Pa whatever :) še vedno držim pesti zate :) Kaj vem, morda pa kdaj boš in če boš - naj ti bo kar se da srečno. Suada

Spoštovani Žafran, si eden redkih moških, ki si upa jokati in razgaljati svoja čustva, vsa čast!. To nadvse cenim! Česa takega so sposobni le pogumni moški, kar je pravzaprav paradoks, kajti solze naj bi označevale cmeravce in slabiče. Veliko poguma je potrebnega, da priznaš svoje slabosti. Pogum še naprej, spoštovani Žafran, si na dobri poti! Ženske imajo rade občutljive moške, ki priznajo svoje napake in jih skušajo popraviti oz. odpraviti. Vsem nam si lahko vzor! Tudi jaz sem se že marsičesa naučil od tebe, bodi zahvaljen! Močni so tisti, ki znajo tudi jokati! lp Salamander ...

Lepo pozdravljen, Salamander! Ne vem, ali naj me bo sram, ali pa naj bom ponosen ob tvoji pohvali! Res sem precej občutljiv in romantičen, kaže da imam (pre)več ženskih hormonov, ha ha ha! Veš, tukaj sem lahko odkritosrčen in iskren, ker nihče ne pozna moje prave identitete. Tudi solze lahko točim po mili volji, kadar občutim potrebo po tem. Zato mi vsakič resnično odleže, kadar se izpovem. Sploh, če pri tem naletim na razumevanje in podporo! Zlati ste mi vsi tukaj! Lep pozdrav Žafran

hja...tu manjkajo le metuljcki, rozice in sonce in vsa narava se razkriva v pesnitvi Zafrana in ne vem zakaj tak strupen komentar Aimee. A se beres kdaj , kaksne nesmisle trosis... za vsecnost je potrebno se marsikaj in ne le strupenost in nenazadnje pristranskost... A Zafran pise o cem drugem kot o tem, kar si ti s svojimi besedami iznicila... Mislim, da ni vredno besed.... lp, ajda