Težko breme poezije
Zakaj ste zajezili mojo domišljijo? Mar ne veste, da je tudi to del mene? Vsi ne znamo biti uniformirani. Nimamo vsi enakega dojemanja. Tako mi je težko na papir spraviti kaj zanimivega. Če…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Zakaj ste zajezili mojo domišljijo? Mar ne veste, da je tudi to del mene? Vsi ne znamo biti uniformirani. Nimamo vsi enakega dojemanja. Tako mi je težko na papir spraviti kaj zanimivega. Če…
Zaprašene strani najinih dni, kadar koli sva sama, pridejo k nama. Prav lepo nama je, ko listava po njih, vse se še enkrat pred nama dogaja, gledava se, kot se še ne poznava. Vse zgodbe sva…
Neznatno svetilko nekje sem uzrla. Takrat, ko še ni bila moja. Nisem vedela, da jo bom še kako potrebovala. In nisem poznala denarja, s katerim bi jo kupila. Samo njeno šibko svetlobo sem…
Narišem krog. To sem jaz. Ni začetka, konca ne. Ne morem se odtrgati od krožnice. Sem neprekinjena linija, v ponavljanju obratov. To svobodo pa imam: enkrat se sučem naprej, drugič nazaj,…
Svetinja ti predraga, zaradi té zapuščala sem prag domači, da bi se učenosti in lepote besed napila, da bi pobožala s prsti in z očmi tvoje strani, da bi si vtisnila v spomin tvojo barvo in…
Nisem mojstrica peresa, a odkrila sem čudesa, ki so plod navdiha, ki ga premore duša tiha, če narahlo le potrka? in preveč ne pričakuje?
V meni nihanja, različna občutja, laž in resnica. Nepovezanost mnogokrat, blodni tok misli, raznotere blokade. Tudi ni prav to, da bi prav vse rada razstavila na verze. Hočem le, da bi…
Kaplja ti deževna, kako dolgo trajal bo sprehod tvoj po mojih očalih premraženih? Roka moja še po robcu ne trza, da bi te za vedno izbrisala. Obe čakava: katera prispe prva – ti v svoj…
Drugače. Pod površino. Sama s seboj in ves svet je lahko moj. Jaz in moj obstoj. Sorodnosti med menoj in teboj. In jaz na svoj način živim. Sem, kakršna sem. Samo to sem, drugačne me ni.…
Z mislimi se dotikam nedosegljivih zvezd in vem, v prah se spreminjajo vse moje visokoleteče zaobljube. Včasih mi je bilo skoraj vse navrženo, le malo truda me je stalo. Takrat nisem niti…
Iz srca prihaja, kar na papirju ostaja. Čudež, kaj ne, kaj vse lahko beseda pričara?
(V spomin 14-letnemu Mirku Brezavščku, Bevkovemu Jerku, črnemu bratu, ki je podlegel pod udarci fašistov in umrl 19. ali 21.2.1931) Umrla je Anna Frank. Celi svet je za njo žaloval. Nate…
Če hočeš človeka prav spoznati, se moraš zateči v žival in iz nje opazovati, kako se bo človek obnašal, ko bo gnal vprežno živino in jo z bičem pretepal. Kako bo sedel na konju, ko bo držal…
Ko me objameš s svojimi zlatimi očmi, vem, da bom bogata za vselej.
Roke so se mi spremenile v krila. Začela so mi rasti tam, kjer se začenjajo pisave z gorečim peresom iz tvojega trpljenja. Na Parnasu mojega telesa sem čutila, da mi izrastki dvigujejo…
Ko je največja tema, in najbolj grozen mraz, vidiš sami smrti v obraz.. čutiš jo lahko z rokama obema. Ali ko se zaveš, da nisi sam v temi tej, da nisi sam, ki hodi proti njej.. Te ni strah…
Ni dneva brez spomina spomina ne veter veter v laseh in dlaneh dlaneh ki vežejo in božajo božajo mehko kožo kožo predano tvojim poljubom poljubom strasti ovito v tančico tančico črne duše s…
Rada bin jemela nekoga, da bi zame skrbel, nekoga, ka bi me tel. Tašniga, ki nebi samo zel in šu, tašniga, ki me nebi poslal k oštji, kadar bi tü. Rada bin jemela eniga, ki bi me zel,…