Zaprašene strani najinih dni, kadar koli sva sama, pridejo k nama. Prav lepo nama je, ko listava po njih, vse se še enkrat pred nama dogaja, gledava se, kot se še ne poznava. Vse zgodbe sva pustila nedokončane, kdor si drzne vstopiti v najin svet, se bo zagotovo izgubil, zakaj to je samo najin svet, svet za dva, igra brez koga tretjega. Poiščeš mi prijetno opravilo, na tvoje ime moram najti pravo rimo. Tako se igrava spet kot otroka in počenjava norčije, samo da nama čas hitreje mine. Dovoliš mi prav vse, med nama ni več nobene meje, začetek je odveč in konca ni, kar naenkrat sva le jaz in ti.
#Poezija
Zaprešene strani najinih dni

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Neznatna svetilka v meni
