#Poezija

Knjiga

Danijela1 min branja
Deli zgodbo

Svetinja ti predraga, zaradi té zapuščala sem prag domači, da bi se učenosti in lepote besed napila, da bi pobožala s prsti in z očmi tvoje strani, da bi si vtisnila v spomin tvojo barvo in podobo, da bi vedela, kje name čaka?... Vedno daš mi par kristalov za moj mozaik. Spet mi odkrij svoj mik in zapelji me v skušnjavo, ki se rada ji bom vdala - bolj te ljubim kot podobo ljubljenega moškega, ljubim bolj kot sama sebe tebe.

Prejšnji članek na to temo

Mojstrica peresa