Slovo
Sredi julijskega dneva, sredi ljubljenih planin, zrl si lepote rodne, strt od srčnih bolečin. Usoda se je poigrala, raztrgala je vse vezi, žalost v srca naselila, ker med nami te več ni.…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Sredi julijskega dneva, sredi ljubljenih planin, zrl si lepote rodne, strt od srčnih bolečin. Usoda se je poigrala, raztrgala je vse vezi, žalost v srca naselila, ker med nami te več ni.…
Vse je tiho okrog koče, vetrič sam se tiho joče, mlada srna prihiti, začudi se, nikogar ni. V mraku žalost me obdaja, tiho zrem na tvojo pot, a zaman oko te išče, videl te ne bo več nihče.…
Strah usode se poraja vedno kadar greš na pot, tesnoba v srcu me obdaja, v mislih spremljam te povsod. Prijateljica nisi moja svetovati ti je zaman življenja čas ne gre brez boja, obračun…
Piše: Igor Petek Odzval sem se vabilu gospe Tatjane Malec, pesnice samorastnice, kot sama pravi o sebi in Sončne osebnosti leta 2005, na literarni večer ob predstavitvi njenega pesniškega…
Tiho bivaš v srcu mojem, želje moje si zaklad, oh da nebi ga izruval, človek ki te nima rad. Mladosti čas krasi ti lica, življenje v tebi se smehlja prostost uživaš kakor ptica sredi…
Tam na trati ob potoku dom moj stari še stoji, ves v razpokah in osamljen zvesto hrani mi spomine mojih nepozabnih dni. Bilo nas sedem je otrok razposajeno tekali smo naokrog, ko pri mizi…
Morje je nekaj na kar naju vežejo, le lepi spomini. Še vedno mislim nate, na te najine trenutke na morju, pa čeprav sva oddaljena drug od drugega. Morje je nekaj, kar je meni pustilo…
Ne morem se znebiti velikega gledališča sveta, vrtoglave višine, nedosegljivih razdalj, svoje zasebne posesti sebe, s svojim zvokom besede. Sem mar odtrgana roža vesolja na platnu svoje…
Zemlja moja biti tvoj ljubezen v meni je velika, čeprav si večkrat trud ti moj, me znova delo tvoje mika. Ko sonce že zlati gore, jaz mir svoj najdem le ob tebi, čeprav zgarane so roke, z…
Čas mladosti, kam hitiš, zakaj se nič ne pomudiš? Ne vidiš sreče ne solza popotnik večni brez meja Skrivnostni čas poletne noči, mrtva struga je utopila, ostala je le pot ljubezni, ki mi…
Ne naredi nič več in nič manj od tistega, kar misliš, da lahko narediš. S tem boš naredil vse, da bo prav zate in bo moralo zadostovati tudi drugim. Klavdija KIA Zbičajnik
S tlakovanega Prešernovega trga strmi na Mudi simbol Kopra pod nebo - Da Pontejev sivi kamniti vodnjak, s peranko in vodnim očesom, obkrožen s kamnitimi stebri in z vencem železne verige…
Tihi misli v pozdrav želji, ki naj pesem bo sem položil v zibel trav dal ji dušo in telo. Vzel sem vetru tih šepet vtkal v svilo sem nebo radost soncu za obet da bo jutri spet prišlo Drobne…
Dovoli mi, da Te poljubim, da pijem vodo tvojega izvira, dovoli mi, da se zaljubim, tam na koncu, kjer srce umira.. Dovoli mi, da Te pobožam, moja roka je ljubezni lačna, dovoli mi, ker Ti…
Želim si te nocoj, mali, bodi moj. Hočem te ob sebi imeti, z največjo strastjo želim si te objeti. Želim si, da bi bil z menoj, potrebujem te, moj sreče soj. Hočem te svetu vzeti, vsaj ta…
Moje življenje je v mojih rokah, zato sem se odločila, da iz petčutne osebe postanem mnogočutna, da namesto strahu izberem pogum, namesto obsojanja, podrejanja in sovražnosti izberem…
Čas je sedaj. Čas je nekoč. Čas je jutri. Čas, ki bil je nekoč, se ne povrne več. Čas, ki je sedaj, težko ga je ujeti v sam trenutek. Čas, ki bo jutri, je jutri. Kaj pa je potem ta…
Kdo mi bo sestavil srce, ki sem ga po koščkih razdelila svetu za tisočere ljubezni, ko sem se zaljubljala v cvetne grede mojih pričakovanj, v tiste male svobode želja, ki nosijo vesolje v…