Razdeljeno srce

Kdo mi bo sestavil srce, ki sem ga po koščkih razdelila svetu za tisočere ljubezni, ko sem se zaljubljala v cvetne grede mojih pričakovanj, v tiste male svobode želja, ki nosijo vesolje v zlatozelenkastih kosmuljah, ki vstopajo jeseni vame, z lučjo zahajajočega sonca. Kako je moje razdeljeno srce svobodno, naseljeno v vseh stvareh, ki žarijo, nihajo in topijo v svetlobi. Moje srce je brez starosti, mladostno obličje vpenja v nemirni utrip in ga sproti izklesuje, da gleda čez rob z govorico krvi v kamnu skrivnosti. To moje razdeljeno srce stiska svet v svojo dlan in me povezuje s stvarmi, ki še niso vstopile vame. Raste, raste in raste in v zemlji razvija korenine iz studenca mojih ljubezni iz želja, ki me vlečejo tja, kjer še nisem dosegla sebe.