Vse je tiho okrog koče, vetrič sam se tiho joče, mlada srna prihiti, začudi se, nikogar ni. V mraku žalost me obdaja, tiho zrem na tvojo pot, a zaman oko te išče, videl te ne bo več nihče. Kakor senca v mesečini nate moji so spomini, v tihoti sva se poslovila, vsak svojo bol, vsak svojo težo poti sva čutila. Mara .
#Poezija
Tišina
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Na poti
