Luciji

Tiho bivaš v srcu mojem, želje moje si zaklad, oh da nebi ga izruval, človek ki te nima rad. Mladosti čas krasi ti lica, življenje v tebi se smehlja prostost uživaš kakor ptica sredi sinjega neba. Ti želja najinih si želja, ti radost, sreča za oba, si grenka solza v očeh, kot žarek sonca tvoj nasmeh. Zdaj stopaš na življenja pot, lepote v njem spoznavaš, ko leže mrak naj bo tvoj dan v molitvi poravnan. Da bil usode tvoj korak na pragu upanja in sreče usmerjen k soncu, ne v mrak, tja kamor pot te vleče. Kakor svit naj svet se ti odpira, da nebi v mračnem jutru kdaj spoznala, da srečo tudi svet lahko zapira. Gospoda prosi za roko, če v temo boš zarila, saj upa žarek si njegov, če si ga kdaj ljubila. Mara