Cvet
Pa je kljub vsemu skrivnost, to naše življenje, ki ga rišemo s svojimi mislimi in pišemo s svojimi dejanji. Sanje umetelnosti sejemo na prepihna okna sveta in včasih je tudi najbolj droben…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Pa je kljub vsemu skrivnost, to naše življenje, ki ga rišemo s svojimi mislimi in pišemo s svojimi dejanji. Sanje umetelnosti sejemo na prepihna okna sveta in včasih je tudi najbolj droben…
Pozabil boš besede znancev, dogodke iz otroških dni, pozdrav, pogled mimoidočih, dolge taborne noči. Kdor pa na tvojo pot bo stopil in daroval ti svoje ped, kdor risal nasmeh na tvoj obraz…
Kipeče želje za sprehod so se zapletle v svoji neustavljivi logiki med trnje, ko se hoče živo hrepenenje skloniti in utrgati cvetlico ob peščeni poti. Tedaj mimoidoči v milih čutih opazi,…
Nikoli si ne bom mogel tajiti, da te nisem opazil, pa čeprav si me ti tako neopazno opazovala. Čutim te kako iščeš tisti pravi nasmeh, ki ne sme biti ne prevelik in ne premajhen. In glej…
Spet trte so rodile, prijat\'lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. Komu najpred veselo zdravljico, bratje, č\'mo…
Daritev bodi ti življenje celo: Oltar najlepši je -- srca oltar, Ljubezen sveta v njem -- nebeški je žar, Gospodu žrtva -- vsako dobro delo. O, da srce gojilo bi vsekdar. Ta sveti žar, naj…
Zakaj Bog dovoli, da človek trpi, zakaj mu ne da, da srečno živi? Pozabil bi človek, kdo je in od kod, pozabil kam gre bi, in kje mu je pot. Tako je hvaležen, ko najde način, za srečo odpre…
Čutim se kot mehek naslanjač, na katerega nasloniš svoje skrbi. Svojo otožnost mi nasloniš na ramo in v tvojem srcu ti zraste upanje, ki je prisluhnilo tvoji zavesti kot predradost…
V mrežo sanj razpetih vpletam krila rož dišečih, mozaik se pisano razvija Barvam, ki življenje jih ponuja prepuščam toku se, igriva Tu sonce pesem mehka svila. Tu morje melanholično zaziba…
Tema, prekrila je moj žareči obraz. brez dna, in konca nima, moj žalostni jaz. Veliko je še vprašanj, žalostnih spoznanj, nešteto solz in stoka.. pustil si moj obraz, da joka! Duša glej, se…
Prisluškujem razvnetemu upanju, previdnemu nihanju morja v moči, ki je v silnem hrepenenju srca dvigalo svoj jambor nemira v nebo, zdaj očiščen in svoboden, brez slutenj. Slišim notranji…
Veste, a ni tako? A ni včasih prav lepo, prav lepo, ko vidiš vse to: otrok, ki se smeji, voda, ki žubori, rastlina, ki brsti, sonce, ki žari. Pa se vprašaš: A vse to z mano živi? Da, človek…
Bili so dnevi, bile so noči, ko si bil z menoj ti. Bile so ure, ki jih ne bom pozabila najlepši spomini, v njih se bom utopila. Zdaj te več ni. Ni te tu, odšel si. Sam, na drugo stran.. Ne…
Jadrno sem bežala, kot so me noge nesle čez obilje žarečih cvetov, ki so se povešali dišeči skoz hrepeneče modro, radosti naproti. Jadrno sem valovala v igrah soncu naproti, skoz drevorede…
Že dolgo gledam v zvezde in se sprašujem. Nestrpno z ene noge na drugo stopam, Kot neutrudljivi pes za repom v krogu vrtim se, Z lastnih verig, ki tiščijo me, ne spustim se. Jokajočih oči…
Večne prošnje človeka pred ograjo božjega oltarja: \"Bog, milostno nakloni ljudem posmrtno življenje.\" Božji pogoj: hostja, simbol beline tvoje duše in deležen boš raja ko odhajaš. Vse bo…
Hvala prijatelj, da šel si z menoj, da pil si iz čaše ljubezni napoj, da sem kot ženska ljubiti te smela, da sem ti dala, kar sem imela. Ko spil si ljubezen vso, si odšel. Morda bi natočil…
Na iverih svojega telesa jih sonce zlati in iztegnile so zamrznjene roke, zasute z lučmi. Sehljaje dahnile so mačice v čudežni svet tako brezmejno blagohoten, z žarki odet. Hodim po gozdu…