Faros
nekje na jugu tri trdnjave v neznanem loku mostišč povezane s potmi vsakdana molče simboli palme sanjave v zavetju marmornih svetišč listje starih dreves trepeta zašumi v vetru pijanem…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
nekje na jugu tri trdnjave v neznanem loku mostišč povezane s potmi vsakdana molče simboli palme sanjave v zavetju marmornih svetišč listje starih dreves trepeta zašumi v vetru pijanem…
Zgodba je lahko tudi od tvoje sosede. Takšno zgodbo gotovo najdeš povsod: Pod bradavice toplega mleka ji je bilo uteho srce in nasmeh. Tam je utripala drobna iskra, rožnato tkivo iz sanj s…
Je strah, ki tli v očeh izsanjanih želja sled sonca, ki v nočeh preteklosti, morda. Nekoč kot princ, ves bel, zaklet in raztešen razsodnost je odvzel in ji podaril zven. Svobode, ki umori?…
... v mladih brezah gnezdijo sanje, za vse tiste, velike in male, ki še verjamejo vanje. (Ivan Minatti)
Kako stečeš v beg kako v vetru Korak ko meriš razdaljo k meni Kako se drživa za roke kdo ve Če greva do konca pomola Kako v čolnu kako zibajoč Morje ko po njem drsi kdo ve Kako me objameš…
Nekoč, ko použijemo vse solze, ko naše duše ne bodo več lačne trpljenja, ko bomo spoznali, da je ljubezen več kot samo dotik dveh teles, tedaj ne bo več nesrečnih ljudi. Ko ranimo druge, ko…
Bila je zvezda prebujajoče noči. Sijala je močno, kot je ljubila. Nad morjem se je gledala, v globini se je izgubljala.
Tišina poje s tisočerimi barvami. Razpira se nebo v ozki dolini. Krik ptice, šum reke, odmev stopinj, toplota sonca in srca, in brez besed si povemo prav vse. Tišina poje s krili…
Mlečna kaplja drsi po skorji, komaj v kavi stkani, na dno skodelice polzi po porcelanu k usedlini in z inicialko imena odzrcali odtenek v podobi znani, v očesnem kotu, v okrušku žada, na…
Najlepši so modri. Metulji. Lebdijo nad morjem. Okopani v očeh modrih ljudi. Klavdija KIA Zbičajnik
Če kdaj umrem pred vami, Če kdaj bom prej odšla, Če besed ne bo dovolj, Za vse kar bi povedala, Vedite le, da sem ljubila. Ljubila svet sem in polje in ljubila sem Širino, kamor pletla sem…
vlažne so ceste varaždina mrak se spušča nad starim gradom vse poti vodijo na eno mesto vsako vračanje zmerom isto name kaplja dež in ga vpijam hladen veter je pozdrav od doma če je hladno…
Male deklice zvečer ne morejo spati. V duši budi se nemir in zasanjanost hkrati. Vse polno utrinkov iz oči jim iskri, spomini odtenkov, ki jih zdavnaj več ni... Zato so poredne. In ker ne…
Čudno so posejana ta semena, v pest jih stiskam za en cvet. Izgnana so iz obličja raja, a vendar tvorijo moj svet. Prepuščam toku se vremena, spodaj in zgoraj vik planet. Še zemlja se tako…
Bela skala, sprana, zažrta. Val, ki zopet buta tja. Čas, ki se ustavlja, boža. Reže sol, za njim up hlasta. Gladine lesket modrine, spenjen. Šelest kril, riba kljuna se drži. Trava plava,…
Vzemi mi pesem, da ne bon već kantala. Vzemi mi Sunce, in ne bon već sjala. Vzemi mi badilj, da ne bon več kopala. Vzemi mi suze, da ne bon već jokala. Vzemi mi besedo, In bon tiho vostala,…
Ko hodiš v temi, ko nihče ne prižge luči, vidiš obraze vse enake.. vse - spake! Ko opazuješ cvetje, v temi, veš, da ni poletje. Da cvetovom mraz poveša lica, nihče ne sliši njih klica. Ko…
Pogled išče pot Zadnjih ptic, ki bežijo Večer je blizu ... Smeh vetra riše Pot vulkanskih oblakov Zarja je skrita ... Prah tiho lega Raznašan naokoli Veter ga pusti ...