Čarodejka

Mlečna kaplja drsi po skorji, komaj v kavi stkani, na dno skodelice polzi po porcelanu k usedlini in z inicialko imena odzrcali odtenek v podobi znani, v očesnem kotu, v okrušku žada, na diamantni veki. Sprejeti v lačna nedra so ritmi prostornine duše in iztočeni slapovi solz v bele posesane pene. V življenjsko črto roke gonk izdahne iz zrahljane ruše, v neizpolnjene obljube, besede v prvini posušene. Pogled v črno usedlino kave brez zavetja voda izpira, pod napuščem strehe prašino odžeja, lice ovlaži, a na preji v špičastih vbodih črv - čas umira med koreninami, v kotišču čarodejke obvisi. Ko ti čarodejka prerokuje dovolj logične stvari, nikar ji ne verjemi vse, kar bo in kar še ni, ozri se v sebe, v kar izkušeno srce ti govori, verjemi sebi, da si srečo kuješ sam, kovač si samo ti. ...o0o...