#Poezija

Brez službe

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Zgodba je lahko tudi od tvoje sosede. Takšno zgodbo gotovo najdeš povsod: Pod bradavice toplega mleka ji je bilo uteho srce in nasmeh. Tam je utripala drobna iskra, rožnato tkivo iz sanj s priprtimi očmi. Polzela je v predale spomina, v razgaljeno krhkost, z milostjo v sebi in mehko dlanjo svoje usode, ki ji je poklonila darilo iz ljubezni. Sijala je s tiho vedrino in srečna, z žarkom svetlobe, ki ga nosi v sebi. A stiska ji je zadrgnila dih s tistim njegovim nenadnim glasom, ki v duši zaboli in zaskeli: "Znajdi se! Premlad sem še, da bi se vezal." Postala je mati samohranila, ki je težko živela brez službe, z otrokom, prikovanim na žejo po svojem neznanem očetu.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

koki
Mati, mati z veliko začetnico. Kaj bi človeštvo brez njihove ljubezni. Samo, kdor je od malega brez očeta, ve, kaj pomeni tako življenje. Še danes, ko mi glava sivi, pogrešam tudi očetovo ljubezen... --- Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...
Tatjana
Odgovor na komentar: koki
Pozdravljen Ladislav, meni je oče umrl že leta 1969 in ga zelo pogrešam. Zgodbo o njem boš verjetno kmalu bral na Pozitivkah. Mati mi je umrla pred štirimi leti in jo zelo pogrešam. Vzela sem del njenega trpljenja nase preden me je zapustila, ker je zelo trpela. Midva spadava v prikrajšano generacijo, ker so nam vzeli očete. Vsakemu otroku želim očeta in mater ter srečno otroštvo. Lep pozdrav in vse dobro Tatjana
Tatjana
Več kot je povedala pesem, je izrazila slika. Igor hvala, da znaš tako tenkočutno s slikami opremljati naše pisave.
Prejšnji članek na to temo

Tretji