Je strah, ki tli v očeh izsanjanih želja sled sonca, ki v nočeh preteklosti, morda. Nekoč kot princ, ves bel, zaklet in raztešen razsodnost je odvzel in ji podaril zven. Svobode, ki umori? Je razplamtela strast in groza iz noči. Izpolnjeni kontrast pristankom na čereh, prisotnih v bledih dneh?
#Poezija
Tretji
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo