Iskreno iz srca..
Z obema rokama, prijemam darove, ki mi jih da! Vsa sem predana, ko vidim ljudi.. iz krvi in mesa. Nebeška je moč, pred mano vsa, četudi temna je noč, se na nebu luna smehjla! V jutru cvetje…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Z obema rokama, prijemam darove, ki mi jih da! Vsa sem predana, ko vidim ljudi.. iz krvi in mesa. Nebeška je moč, pred mano vsa, četudi temna je noč, se na nebu luna smehjla! V jutru cvetje…
Nekje, visoko zgoraj, na drugi strani mavrice, dežela je, kot bi izšla iz pravljice. Nekje, na drugi strani mavrice, modra so nebesa, Kjer sanje resnica so, če le spomniš se nečesa. Nekoč…
Potapljajo se sanjavo poljubi sonca skoz modre spominčice kakor nebeške sledi veletoka svetlobe, ki jih vpijajo mokri cvetovi v čas opojnih priložnosti z vonjem življenja. Pogled sledi…
Prepevaj, misli zalo in v duhu se nariše lepa karma. Ti, ki misliš na vsa lepa božanstva, na svete slike in ljudi, vse to se ti spotoma lepo pripeti. Vso delo, ki ga s srcem delaš vse je v…
Zjutraj se zaradi njega zbudim in dan, samo zanj živim! Čepraw težko se mi zdi, vse, čisto vse lahko se zanj zgodi. Danes sem zanj odprla oko bilo je tako lahko! Zanj, sem dan živela..…
Koliko ljudi je, ki so zatrjevali, da so moji prijatelji, koliko ljudi je, ki so me veselili in žalostili. Eden je stalno zraven mene, malo molči, malo govori, malo me razveseljuje, malo…
Slišim glasbo, ki mi je znana, ki kot veter je razigrana, kot film v glavi se mi zavrti, vse, kar se lepega mi godi. O, hvala Bog, da si ušesa mi dal, da slišim to pesem v naravi. Hvala, da…
Dlan spominov Prvi jutranji nasmeh. Beseda. Nebo. Obsijano ali temno. Kamen ob poti. Veter. Telo. V objemu kolo. In pesem . Ki jo ptice pojo. Od nekdaj Nikoli v slovo Tresljaj. Vse lepo.…
Pomladni dan, z grenkobo obdan.. na oblačnem se je nebu, Sonce nasmejalo dedu. In trave, v barvah zlato rjave, so zaigrale melodijo, zimi rekle so \"Adijo!\" Drevesa so odela krone si…
Medtem ko morje utriplje mirno in čaka plima med čermi večer, strmijo sanje v daljavo širno, se dvigajo visoko v labodji spev. Poglejte jih! Zvezde. Bele sveče. V usodne zanke se love,…
Metulj mojih sanj leti. Gledam ga kako se v soncu blešči. Prepoznam ga z zaprtimi očmi, ko ljubezen njegovega pogleda me oslepi. Ko sapa njegovega petja me prebudi - iz otrplega spanja, iz…
Mojbog, kako visoko si tam gori. Rotim te mesec, vpet v višavo zlati svit; moj pajčolan, noči svečanost mi dovoli, da zrem svetlih zvezd bleščeč nakit. Mi vzdramljaš čute sle in lesk oči.…
Ostala sem sama s teboj, končno prišel trenutek je moj. V miru s teboj se bom združila, ko bom meditirala in molila. Vedno z menoj si, saj čutim te tu, v srcu, v zraku, v mislih in duhu.…
So res trenutki, so srečanja, so naključja tista: ki spremenijo in vzvalovijo srce in dušo; ki preusmerijo in na novo odmerijo mišljenje, hotenje; ki premaknejo in odstrejo kopreno…
V zapredkih zarja v višavah, nad Čavnom prižgane luči, v naročju ograde in dobravah so vzklila semena rasti. Steblca v naporih iskanja pretakajo sok živih stvari, bolečino in radost za…
Od daleč sem te gledala kako si dogoreval in pljuskal vame, se sesuval vase, se lomil kot ledena skorja v mogočno reko življenja in ogenj moje ljubezni. Kakor star hrast si tlel in zamujal…
V življenju so stvari, ki si jih izberemo sami, so kot igrače, ki otrok jih ima, jih gleda, uporablja in se z njimi igra. Koliko odrasli znamo ceniti stvari, ki jih dobimo in ljudi – koliko…
Včasih se zazrem v nebo. V puhaste oblake. In se sprašujem: Kdo smo? Kdo nadzoruje naše korake? Kdo nam nalaga trpljenje in zlo? Kdo nam nalaga tlake? Včasih narahlo zaspim in potujem po…