Dejanje veselega videza

Koliko ljudi je, ki so zatrjevali, da so moji prijatelji, koliko ljudi je, ki so me veselili in žalostili. Eden je stalno zraven mene, malo molči, malo govori, malo me razveseljuje, malo jezi. Drugi je mrtev in sem ga izjokala. Tretji je malo odzemljen, brez težišča in ne vem kam se je dal. Seveda tudi lepota nekaj velja. Vsi so bili zelo lepi, a kaj je posebnega v tem, saj sem si tudi jaz domišljala, da sem zelo lepa. Eden mi je dal razumeti, da sem okrogla kakor žoga. In ker je graditev hkrati podiranje, da bi človek uresničil najbolj naravno hrepenenje svoj ideal, sem jaz sklenila ostati žoga dokler me je volja. Eden se je s tem sprijaznil, drugi pa ne in je jasno dal čutiti, da so božanski trenutki zelo redki, le ko se ideal lepote uresniči. To pa je tako užival povedati kot pravi heretik, kajti njegova najpomembnejša lastnost je prav to, da pripravlja bralca na svojo vlogo učitelja in se neslišno postavi v novo luč, ki je z njim v sorodu po svetlobi. In ko sem se vročično bojevala z anarhisti duha, ki me niso videli po svoji predstavi, sem uresničila željo po spremembi tistega, kar me žalosti. In tako je ostalo samo veselje. Ker sem pristala na dejanje veselega videza, si pojem: tralala. ...o0o...