titanic1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Slišim glasbo, ki mi je znana, ki kot veter je razigrana, kot film v glavi se mi zavrti, vse, kar se lepega mi godi. O, hvala Bog, da si ušesa mi dal, da slišim to pesem v naravi. Hvala, da lepoto mi um je spoznal, da vidim vse to z očmi. Morda oči, ušesa in um vse to sploh ni dovolj, da prepozna, morda milost je tista, ki človek jo ima, da skozi srce božjo lepoto spozna.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Popotnica