Poželenje spečega mulja
Tišina me je poljubila s krili metulja in me naučila kako izreči ljubezen speči besedi, ki je zatisnila oči in se pogreznila v molk rože, ki je vstopila vame in se naselila v barve zakona…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Tišina me je poljubila s krili metulja in me naučila kako izreči ljubezen speči besedi, ki je zatisnila oči in se pogreznila v molk rože, ki je vstopila vame in se naselila v barve zakona…
Starejši gospod v lepi obleki s klobukom, z že počasnejšimi, a usklajenimi gibi in s čudovitim šopkom nežno pisanih barv v rokah... Na obrazu nosi skromen, zadovoljno žareč nasmeh. Štirje…
Ko mrak spusti se nizko in okrog vseh vogalov dol tišči. Ko okus v ustih vlecljivo težko in nemočno skorajda kriči. Ko že bezlja vse brezvoljno in nemalokrat nejeverno poči. Brezglavo…
Včasih, ko hodim po ulicah, po cesti, po ozki potki ali ko umirjeno sedim na klopci, mi misli odplavajo stran od mesta, kjer sem. Preprosto odidejo, brez kakršnega koli vprašanja, k tebi.…
Nocoj govorim z nebom prerojen z tisoči novih zvezd z nežnim sijem sije njihova mehka svetloba na Zemljo polne njene mesečine. Nihče ne govori s svojimi dlanmi pusti male otrokove sledi kot…
Osamljen popotnik na cilju brezpotja želi najti izvir ljubezni ta kraj je spoznal, ko srečal je svojo senco. Gospodar neba je razsvetlil njegovo dušo ona pa je rasla v vsej njegovi…
Tam nekje v srcu sem jih imel zaradi njih je obraz zbledel ukradel mi solze je kako, kdaj nespolnim se. Odšel z skrivnostnim ključem do mojega zaklada ni več poti svetilnik nekje v daljavi…
Avtor: Dušan Prevod: Tatjana Malec Ljubljana miruje v snu, breze naznanjajo dan izpod svojih krošenj, tihotno teče reka mojih ulic, vonj ženske na vzglavniku se meša z uzdi puščavskih…
Že spet mi beži, kar vedno je bežalo. Moje srce se spet uči, ni še našlo kar je iskalo. Vse v meni kriči, ko se pogledam v ogledalo. "Lepa si!" mi govori, "nič ne bo te osvinjalo!" Moje…
Avtor: Dušan Prevod: Tatjana Malec Ti, ki me ljubiš, bolj kot ljubi mati svoje dete Ti, ki me hrabriš, ko mi klecajo moje noge Ti mi me dvigneš ko padem in mi nežno rečeš: Dobro je,…
Bil je dan od vse mogočnega poslan. Dan, ko srečali sta se dlani. Topla, mehka, okorna in hrapava Moja mala dlan, čuti, joče in se smeje. Desna dlan daje, leva sprejema. Topla, mehka,…
Driade v mahu se igrajo, skozi krošnje mesec sije. Smola teče v njihove dlani, listje v vetru riše telesa. Nimfe, male, skrite in plesoče. Vile dreves, kraljice noči. Samotne jase so jih…
Vera svet drži, premika, suče. Vera v ljudi, stvari in misli. Božje. Kdo pa vero verovati verje? Klavdija KIA Zbičajnik
Ni mar! Ni mi mar, kaj si misliš in govoriš. Ni mi mar, kaj delas in kje si. Sem le duša, ki v temi išče sonček. Sem le majhen delček celote. Ni mi mar, če čutim drugače. Ni mi mar, če sem…
Srž problema ni problem sam. Tisoč majhnih nepomembnih oči, ušes, dotikov, poljubov. Mnogo iskalcev ne najde jedra. Klavdija KIA Zbičajnik
Zasadil sadiko je stari Breščak v Dobravljah – hruško, ki še vedno rodi – visoko, mogočno in kleno stoletno drevo, sredi »Ograde«, na sredi vetrovne vasi. Iz kraja krivic pred vaščani je…
Rada bi s teboj delila veselje, žalost, smeh, solze. S teboj bi šla na ples. Rada bi te začutila v vsej tvoji polnosti. Začutila bi rada tvoje veselje, ko si z menoj, vsak tvoj dih. Bodi…
Samo ti veš, kako ranjeno srce boli. Samo ti veš, kako duša joče in ihti. Samo ti veš, da le zlagane besede so bile. Duša in srce je ljubila. Duša in srce se je odprlo, dajalo. Duša in srce…