Ukradene solze

Tam nekje v srcu sem jih imel zaradi njih je obraz zbledel ukradel mi solze je kako, kdaj nespolnim se. Odšel z skrivnostnim ključem do mojega zaklada ni več poti svetilnik nekje v daljavi še žari vseeno potonila je ladja na poti do oaze prišla je le do čeri ujela se v mrežo med poraze. Grem po poti, čeri, naprej vidim že sij zakriva južno stran neba samo jaz in ti v oblakih narisana midva bled tvoj obraz, zakaj, saj ni te več samo še odmev odzvaja v prah v pest zmletih tvojih praznih obljub. Ne kličem te s svojimi solzami nazaj brez tebe lepši mi bo na Zemlji raj ne išči, pusti me, da se potopim solze, sanje nikoli več nočem da izgubim ključ zanje.