Osamljen popotnik

Osamljen popotnik na cilju brezpotja želi najti izvir ljubezni ta kraj je spoznal, ko srečal je svojo senco. Gospodar neba je razsvetlil njegovo dušo ona pa je rasla v vsej njegovi svetlobi. Nemirno je hitel skozi tok časa kot reka skozi polno mesto spominov. Obračajoč se proti svojimi obrazi vsrkal vase vsak nehvaležen steklen pogled. Njegovo srce, spremljevalec, je edino kar ima razdal ga je, zato ostal praznih rok.