Pot skozi sanje

Nocoj govorim z nebom prerojen z tisoči novih zvezd z nežnim sijem sije njihova mehka svetloba na Zemljo polne njene mesečine. Nihče ne govori s svojimi dlanmi pusti male otrokove sledi kot dete rosa na travi čepi mirno spijo Zemeljske oči sprehaja se komet po nebu naprej po poti. Zemlja razgrne nemirno svoje pročelje zvezde ugasnejo kot naše poslednje želje kot zrl bi v tvoje oči v njih biserna solza se z jutranjo roso na travi zbudi. Tiho še zadnji zvezdni žarek žari da preprogo na nebu skali v dnevu polnem ostane njegov žar kot mavrične barve padajo k tebi v naročje kot od dneva dar opeče te njihova neizmerna moč odnesel jo boš v sanje-naslednjo noč.