Štirje elementi
Je dokaj sinoptično izražanje v besedi, prikaz občutkov in svetov povezanih besed čarobnih, je skrito pesnikovo bistvo v povedi, skrivnostnih dvorcev teh prozornih. Mogočni stebri štirih…
Mark Ardent
Vse objave avtorja.
38 objav
Smernice
Indici kažejo v smer Nonsfere, ki to ni; Hekatine dileme. Je prostor ta imaginarni dokaj poln besed, ki krožijo okrog mene. Se vprašal bi, kaj te besede žene, vendar kaj dosti ne vprašujem…
Iskanja
V pogledu ogenj, voda, zrak in zemlja, združijo se v element ljubezni... ko tvoj prešerni smeh odkriva ves nemir skrivnosti v tebi... In zajamem te s pogledom treh smeri, od tam in tu ter…
Globine mavričnih spoznanj
V svojem svetu si vse to, in tudi ono, vse, karkoli pač si zaželiš; s pesmimi si svojimi zgradila dvorec pravljični, v katerem zdaj živiš. In mnogi so obiskovalci tvoji, deležni delčka…
Bodi to, kar si
Ko opazuje človek svet okrog sebe s strehe svojega sveta, takrat je vse drugače kot se običajno zdi. Frustracij ni, izgine majhnost nenehno vztrajajočega iskalca tega, kar dvignilo bi ga…
Skrivna vrata nevidnega portala
Noč se je umaknila jutru in sonce je sijalo na prebujajoče se življenje novega dne. Na rosnih listih se odžejajo metulji, visoko v drevesnih krošnjah pesem zaživi. Po stezi riše senca mojih…
Nikogar ni
Nikogar ni pred menoj... prvi stopam po tej poti... in nikogar ni za menoj... me nihče ne dohiti... Nikogar ni nad menoj... Bog je samoumeven... in nikogar pod menoj, ker hodim po dnu... In…
V jeseni
Ptice zopet krožijo... tu se zbirajo... jeseni barve padajo... na stezo pred menoj... Tiho stopam skozi park... ljudje se umikajo... v svoja topla gnezda... ohladil se je smeh... vidim…
Morda ni razumela
Morda ni razumela, da je bila vedno jaz... in to jo je zmedlo,da ni povsem zagotovo vedela, kaj naj s tem občutkom.. zavedal se je,da dvoje jazov spremeni formo... nastalo od začetkov…
Klic v modrino
In morje je besnelo... in veter je divjal... strele so parale nebo... in grom je rjovel... stojim na skali sveta... pod menoj se peni reka... zakličem v nebo... "Hvala,Bog,ker me opaziš...…
Čas ni nikogaršnji zaveznik
Čas ni nikogaršnji zaveznik, je le tolažba pričakujočemu, ko ne doseže tistega, po čemur nesmiselno posega. Čas je ta, ki ustvari privid upanja, in ničesar ni nad tem, ki je, edino.…
S pogledom Hekate
Stoječ na razpotju treh poti uporabim oči Hekate... Vse je jasno in vidno, megla ne ovira pogled... In vem, da je tam... ravno to, kar želim... in pot je le ena od treh, pa vendar se ne…
Retorično
Retorično...o katerem jazu govorimo? O jazu, ali jazu kot jazu v odnosu do samega sebe? Ko reflektivni jaz deluje v popolnem razmahu, takrat se jaz prebuja in neodvisno deluje, brez bremen…
Vase
Mimo škrlatne barve sonca... mimo nevihtnih oblakov... po modrini jasnega neba okrog visoke gore plahutajo krila... zvezdne ptice... in se spusti... stoji na skali sveta in opazuje... zlata…
Pred menoj stojiš
Pred menoj stojiš... Zagledam se v tvoj obraz... Čarovnije rahel dotik... Pogled v tvoje oči... potopim se vanje in vstopim skoznje vate... In vidim sebe, ki te gledam... v te tvoje rjave…
Včasih se mi zdi
Včasih se mi zdi, da stojim pred široko, deročo reko in ne morem na drugo stran... Zgrajeni mostovi so daleč, težko dosegljivi, vendar so... daleč...
Reci, da ne veš
Reci, da ne veš, kaj se dogaja z mano... reci, da ne veš, kaj naj bi z menoj, ko sam ne najdem poti iz tega labirinta... Reci, da ne slišiš, kadar kličem tvoje ime... Reci, da ne vidiš, ko…
Ko te iščem
Ko te iščem s pogledom iskalca svoje refleksije... te ne najdem, četudi vem, da si tu... nekje... v besedi, sliki, glasbi... pesmi... pa vendar ne morem prijeti tvoje roke... ne več, tako…
Založba Chiara 
