#Poezija

Iskanja

Mark Ardent1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

V pogledu ogenj, voda, zrak in zemlja, združijo se v element ljubezni... ko tvoj prešerni smeh odkriva ves nemir skrivnosti v tebi... In zajamem te s pogledom treh smeri, od tam in tu ter tja, kjer si in nisi, pustim viharnem morju v tebi prosto pot, naj silijo na obalo peščenega zlata... Raziskujoč s pogledom tem ljubezni... Da najdem stopinjo v pesku tvojega prvega koraka...k meni... Okrog naju se razteza v temi pusto, neprijazno mesto, nikakršen romantičen ni ambient... Vendar se v čarovniji tvojega dotika, Prižgejo vse luči na nebu, modri žamet v zlatu se leskeče... In ti, kot zvezda s sijočega neba, si sestopila na zemljo, do mene, v pogledu mojem si videla sledi, iskalca iz tisočih eonov, magičnih poti, objema tvojega, iskanja sebe v pogledu, ki me opazuje, išče sebe... In vidim te, in vidim sebe, ko gledam ti v oči...

Skupnost Pozitivk

Komentarji

6

dunja
Dragi Mark! Vesela sem tvojega komentarja.. Tvoja hrvaščina je za 5, pa važno, da se zastopimo =)... Ono, što potvrdi živost tvojih rječi, kad su zvijezde na nebu, koje vidiš, moraš čuti i zvuke u noči, potajne, udaljene ali istinite; to ukazuje na činjenicu pjesme, koja živi, u kojoj se ispunjuje istaknuto :)... Morem ti povedati, da me je občutek tišine ter miru oz, zanosa tako prevzel,da nisem slišala dobenih zvokov, tako da tega nisem niti pisala =), vsekakor se pa strinjm s tvojim komentarjem, saj to da pesmi še poseben pomen, ter polnost vseh čustev. Brala sem tudi tvoje pesmi in moram priznati, da so mi bile zelo všeč, saj so dokaj preproste ter razumljive..Všeč mi je prelivanje čustev ter opisovnje človekove majhnosti v primerjavi s svetom..
Mark Ardent
Odgovor na komentar: dunja
Dunja:) Človekove majhnosti v primerjavi s svetom, ja, še bolje, človekove majhnosti v primerjavi s samim seboj, kar je resničen problem človeka od začetka časov, vendar pesnik s tem nima problemov :) Hej, kako pol? A pišeš v Hrvaščini al v Slovenščini? Meni ni problem pisat v drugem jeziku :) Bodi lepo :) mark
platana
In ti, kot zvezda s sijočega neba, si sestopila na zemljo, do mene, v pogledu mojem si videla sledi, iskalca iz tisočih eonov, magičnih poti, objema tvojega, iskanja sebe v pogledu, ki me opazuje, išče sebe... In vidim te, in vidim sebe, ko gledam ti v oči... Malo plehke se mi zdijo besede, ko napišem : "Zelo lepo, Mark..." ampak mislim res tako, čeprav se zdi mal šablonsko.... je težko včasih najti prave besede za komentar, čeprav so občutja ob pesmi zelo globoka. To, da vidiš sebe, ko pogledaš nekomu v oči...ja, v bistvu se vsi vidimo tudi skozi druge, najlepši in najboljši in nekaj posebnega smo pa v tistih čarobnih trenutkih, ko nas pogleda "tista" oseba ..... Naj ti kar naprej padajo zvezdice z neba, al pa naj ti tista, ki jo imaš v dlaneh, dolgoooooooooooo sveti!:)
Mark Ardent
Odgovor na komentar: platana
To, da vidiš sebe, ko pogledaš nekomu v oči...ja, v bistvu se vsi vidimo tudi skozi druge, najlepši in najboljši in nekaj posebnega smo pa v tistih čarobnih trenutkih, ko nas pogleda "tista" oseba ..... Zvezde naj krasijo modro preprogo, dlan pa je odprta in ta, ki sveti, ima prosto pot, se vrača in odhaja svobodno, brez omejitev :)
Nuška Golobič
Odgovor na komentar: Mark Ardent
Zelo lepa pesem in lepa misel v tvojem komentarju: "Zvezde naj krasijo modro preprogo, dlan pa je odprta in ta, ki sveti, ima prosto pot, se vrača in odhaja svobodno, brez omejitev" Lepo, lepo:)!:) Zelo lepo pišeš pesnik, vse lepše... Pozdravček Nuška --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Mark Ardent
Odgovor na komentar: Nuška Golobič
Od tebe- meni :) Hvala Ti :)
Prejšnji članek na to temo

Stara zajemalka