Le minuto sem hotela zase
da se odmaknem od svetov vdelanih v poslikane trepljaje razbrazdanih dlani zglajeni so bili v robove grčavih sten zapletem se v netopirjeve iztrebke stegnjenih rok lovim ročaj glinenega…
Objave avtorja.
da se odmaknem od svetov vdelanih v poslikane trepljaje razbrazdanih dlani zglajeni so bili v robove grčavih sten zapletem se v netopirjeve iztrebke stegnjenih rok lovim ročaj glinenega…
Ne bom te budila v rojevanju jutra osame zaledenelih sledi izgubila se bom v sanjavih kodrih razbrazdanega večera
posejem razmisleke odplavljenih ogorkov se razčetverjena pogrezam v polnost pregreh sesedam v mulju zloščenih podočnjakov
Prebudila sem sence, razbohotene na mojem obrazu. Skrivajo strah, ki se spretno odmika od prehojenih besed - spustila sva jih v neskončnost kot balone, pobegle otroškim ročicam. Zavozlala…
tišina se je sprijela z ostanki šepetov na koščenih vejah odmrlega dopoldneva
potopim se v temo svetlim z drobnimi lučkami na zamreženih vekah diham skozi pore zarjavele kože brezbarvna sem kot bledica človeške ribice s tipalkami gosenice obuta v hrepenenje priplezam…
Ko stopam v mehkobo spominov v srajčki iz čipk, ki sem jih vezla v spanju. Dotikam se dišečih cvetov, polagam jih v naročje mimobežnosti in malo po malo usiham. Ne znam prebuditi tigrastih…
Koprenasti oblaki se zasidrajo v opoldansko soparo, ki neusmiljeno biča tla. Skozi rokave plašča sonca se žarki prisesajo na praprot, kapljice rose se skrijejo v njeno raskavo kožo. Gozd…
Potuhnil si se v tunelu, kjer sem nekoč praskala odsev avtomobilskih luči s sten in jih ujčkala v dlaneh kot kresnice, ki sva jih lovila in božala njihova tolsta telesca. Nisva bila otroka,…
Meglice so položile svoja oblačila na hladno lice praproti. S počasnimi gibi se je odprla lupina zapredene ličinke. Dvoje tipalk se je skozi zamreženo okno dotaknilo kapljice rose, le hip…
Počasi gladiš robove zmečkanih trav. Bučiš v drobovju.
tam nekje v ujeti tišini pretakanja časa tam nekje v zavetju škrlatnih odmikov tam nekje v zlitju sonca z oceanom
Kjer se parajo všiti vdihi mojih hotenj. Vstopam v sobane, ki me zdrobijo v prah, ko se spomini pretočijo v izdihe baržunasto odetih besed. Tam si, kjer se rojeva mehkoba spužve, prisesane…
Brskam po morskih travah, ki so jih naplavili nemirni tokovi morja. Ranjena sem se zavlekla na brežino in čakam, da lačno sonce popije poslednje kapljice, ki so se ujele v vlaknine morskih…
Ne vem, na kateri brežini sem te iskala. Kje so se seštevali moji koraki v spacani mivki, ko sem sledila zbledelim krikom ranjene ptice, ki se je zavlekla v naročje naplavljenih izpljunkov…
Rada bi bila žlička, ki jo obliznejo tvoje ustnice, ko srkaš jutranjo kavo ob obali in v nosnice zvabljaš vonj morja. Rada bi bila brbončica, ki se poigrava s tvojimi okuševalnimi…
tebi podarjena sem srkala noči naužila se rose juter venim (peterostišje)
Piš vetra Klasje zadrhti Zlati dež