Odtis jutra

Meglice so položile svoja oblačila na hladno lice praproti. S počasnimi gibi se je odprla lupina zapredene ličinke. Dvoje tipalk se je skozi zamreženo okno dotaknilo kapljice rose, le hip in tresoča kapljica je zdrsela po listu, se z drobcenimi nožicami ujela za rob praproti in predramila tišino gozda. Zgodilo se je žejno sonce. Izsušeno telo je popilo dušo meglic, drhtečim kapljicam scvrlo telesca. Zadovoljno se je raztegnilo po jasi in zajelo dišeče vonjave. Cvetlice so oživele, odprle nedrja in ponudile sladko sredico rilčkom čebel. Tišina se je zavlekla v hlad mahu ...