Ne vem, na kateri brežini sem te iskala. Kje so se seštevali moji koraki v spacani mivki, ko sem sledila zbledelim krikom ranjene ptice, ki se je zavlekla v naročje naplavljenih izpljunkov morske pene. Nisem se oblekla v oblačila, da bi me valovanje morja uzrlo in bi mi drobni pljuski valov posedali na dlaneh in lepili na veke. Zabolelo me je, ko sem stopila na drobce školjkine lupine in podrsavala po gladki sredini. Zaman sem napenjala oči, ni te naplavilo ...
#Poezija
Zaman

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Sporočilo
