Brskam po morskih travah, ki so jih naplavili nemirni tokovi morja. Ranjena sem se zavlekla na brežino in čakam, da lačno sonce popije poslednje kapljice, ki so se ujele v vlaknine morskih trav, ko so se poigravale s kristali v noči in niso iskale zavetja. Prepozna sem za svetlino, ugaša mi na dlani.
#Poezija
Umiranje
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zaman
