Brezupnost
O, Bog dragi le moči mi daj, le moči mi daj, da prehodim grenko pot, da trnje na tej poti preskočim, tebe za pomoč prosim. Nikar se ne obotavljaj, le pomagati mi skušaj, ublaži bolečine,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
O, Bog dragi le moči mi daj, le moči mi daj, da prehodim grenko pot, da trnje na tej poti preskočim, tebe za pomoč prosim. Nikar se ne obotavljaj, le pomagati mi skušaj, ublaži bolečine,…
Kraška gmajna v pozni zimi obnemi, obdaja jo le sneg in žalostni pogled v daljavi, ko vrne se sreča spet nazaj spomladi. Šepet tišine, šepet bežajočih se ptic, ki letijo v tople kraje,…
Poletje toplo naju je zapeljalo do plaže in nazaj, kjer risala sva najin izgubljeni raj. Ostalo je narisano najino drobno srce tam na mivki, ob robu morja je med valove zaplavalo.
Smo se zgučali ka idemo na gemištek, Vkuper znami de Pišteka, Ma pejnez kak mačka buj. Meu strica mu peneze dau, Sam Bog ve de je jemal, Trnok njemi za njim žal. Ešče eno kučo njeme dal,…
V jutru, ko megla uleži se na drevesa, ko ovije čudna srca, da skrije sledi pretekle noči se spet moj obraz ponovno rodi. Spremljajo me stopinje tam v daljavi, ko tiho čas beži, ko skrivajo…
Mar ni žalostno, ko ti svet ne da pesmi pisati, ta vrtljivi svet s pesmijo olepšati? Mar ni življenje čudno, ko ni ljudi, ko ni ljudi, ki brali bi tvoje pesmi? Sebi pisati pesmi je…
Nočne sence zbližujejo tisto ranjeno telo, očiščujejo hrepenečo pesniško dušo. Vse skrivnosti lahkotno vrnejo se nazaj, spustijo se med ljudi, čakajo, da udarijo iz vseh strani. Obmolkne…
Črnilo se je razlilo po belem listu papirja, ko je duša moja tiho hrepenela po nežnih in šumečih melodijah. Hrepeneti... Po jutranjem prebujanju in nežnem pomežiku popoldanskega sonca na…
Tiha meglena pokrajina v tančico skrivnosti zavita se postavi pred loškega slikarja, da jo na platno naslika. Čudoviti kraški svet podobo na slikarjevem platnu dobi, ko nežno čopič loškega…
Tako hitro čas beži, da včasih se mi pošteno zdi, da popisani so listi življenja naši z prijetnimi rečmi. In ko drugo stran debele knjige življenja obrneš in vidiš tudi težke trenutke,…
Objemi srečo, ki jo veter nosi skozi ravnice in doline, vse tja do tvojega srca. Upanje zaživi, preteklost pozabi, daleč onkraj tega sveta jo tiho izbriši. Objemi srečo, polno radosti in…
Skrila se mi je, preveč je oblačno, da bi me pozdravila z mežikanjem. Vendar vem, da je in da mežika, tudi meni, pa čeprav je zdaj ne vidim. Vem, da vedno se zaspi, to je vendar njena…
Tisti pastir, ki je pasel ovčice, Izidor, med pašo v planini ugleda ovčico zamotano v trnjevo past. Zanjo izgleda brezupno, a Izidor se je odločil. Vzel je sekiro in nož, postrigel je…
Pikica je zrastla v Piko. Mala punčka je preteklost, je odrasla, zrela dama. Več ne išče, ker je našla samosvojo pot življenja. Radoživo jo živi, ustvarjalnost jo medi. Ve, da jo življenje…
Žlebovi so spet se oglasili, svojo glasno pesem mi zapeli se dežja prav res razveselili; poslušam jih v deževno noč, uspavajo me, imajo to moč. Se bliskov, gromov in strel bojim, ob grmenju…
Sita sem že njihovih vseh obljub, ostajajo le kot prazen up, kaj vse so nam že govorili, pa smo le obljube dobili. Se nam prisrčno smehljajo, na struno dobrikanja igrajo, ko greš g…
Spomnim se dneva ko mi je podaril cvet, takrat bi objela prav ves svet, so najine oči spregovorile, v eno samo željo se zlile. Zdaj skupaj sva dneve in noči, tisti cvet še vedno živi, v…
Srebrna luna se je skrila. Šumenje reke poje kodrastim valovom, jesenska noč me je ovila. Film dneva se je odvrtel. Izklopim predvajalnik, ugasnem luč, gosti se tema in molči. Pokrijem se z…