Kot Izidor

Tisti pastir, ki je pasel ovčice, Izidor, med pašo v planini ugleda ovčico zamotano v trnjevo past. Zanjo izgleda brezupno, a Izidor se je odločil. Vzel je sekiro in nož, postrigel je trnje, posekal je veje zamotane v klobko, ovčico je osvobodil. Juhej! Šele nato se je zavedel, da si je tako dokazal, da zmore razrešiti svoje težave, tudi najbolj zapletene. Če jih pusti rasti, prepredejo veje, poženejo trnje. Zato s sabo nosi sekiro, nož, svoj pogum in odločenost, da postriže trnje, poseka vejevje zamotano v klobko in osvobaja ovčice. Juhej! Na paši Življenja je pač tako, da trnjasto grmovje raste pred najsočnejšo travo. Zaradi trnjevih pasti se sočne paše pač ne kaze odpovedovati. Ko premišljaš, kaj storiti, zbudi Izidorja v sebi! On je vdan pastir!