Žametna vrtnica

Spomnim se dneva ko mi je podaril cvet, takrat bi objela prav ves svet, so najine oči spregovorile, v eno samo željo se zlile. Zdaj skupaj sva dneve in noči, tisti cvet še vedno živi, v ljubezni se razdaja, v spominu živ in svež ostaja. So dnevi, ko sonce naju greje, ponoči lunica se nama nasmeje, tudi oblaki kdaj prekrijejo nebo, a oba čutiva, da spet sončno bo...