#Poezija

Zvezdica Zaspanka

Bardske strune1 min branja
Deli zgodbo

Skrila se mi je, preveč je oblačno, da bi me pozdravila z mežikanjem. Vendar vem, da je in da mežika, tudi meni, pa čeprav je zdaj ne vidim. Vem, da vedno se zaspi, to je vendar njena vloga, če vpeljala bi drug red, svet zadela bi nadloga. Otrok joče in se kremži, če izgine pravljica in z njo posebna zvezdica.

Prejšnji članek na to temo

Kot Izidor

Komentarji

1 komentar

Nan
In ko razbojnik Ceferin izreče besedo "ljuba", ti bit začne zopet srce :)