Glas mavrice
Se veter v drevesno jadro upira, kjer pojejo veje, listje ki odpada, si glasno med vejami pot utira, pogled listje z dreves vse manj zastira. Morda veter poje pesm moje mladosti, prinaša…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Se veter v drevesno jadro upira, kjer pojejo veje, listje ki odpada, si glasno med vejami pot utira, pogled listje z dreves vse manj zastira. Morda veter poje pesm moje mladosti, prinaša…
Rdeči čeveljci za ples, ki sami plešejo nožice. Visoke petke, gladek lak, za njimi željno gleda vsak. Mamljivo, a tudi vprašljivo. Kaj če prevzamejo nadzor in plešejo kar brez prestanka, se…
Svet sam se opiše z imenom. Ga tako slišiš, ga tako čutiš, dojemaš, živiš? Preskušaš Resnico, ki pač samo je. Sama po sebi je sveta, začetek in konec in vse, kar je. To je v njenem…
Listi toplo šelestijo, v krilih vetra se lovijo, tlem tko pisano oddejo, vračajo se v rudno grudo. V prah razkraja se življenje, s sabo hrani nove cikle. Mama Gaja ne počiva, vase jemlje…
Odhajajo žarki sončne topline, prihajajo dnevi mraza in zime, čas ko bodo ledene sveče kraljevale, nas pa na bele strmine pognale. Čudovit pogled v bele planine, bela opojnost bo vabljiva,…
Je kraje ob Muri objela jesen, v Prekmurju topolov je zapel, ob brodu ki tam počiva, hudournik v Muro se zliva. Naj Prlekom kraje in ravnice, krasijo narcise s pettjem ptice, a mlin na Muri…
So lastovke na jug poletele, V spominu svoj dom bodo imele, Kraje kjer izlegel se je naraščaj, Na pomlad se spet vrnejo nazaj. Preletel je štrk Prlekijo, Pomurje kot bi rekel adijo, A na…
Spet so štorklje od nas slovo vzele, Tja daleč na jug bodo poletele, Le gnezda za njimi so nam stala, Ki zavetja so jim in dom dajala. Se bo zimska pravljica začela, Odeta v belo ponovno bo…
Tvojo nežnost poznam vse tja do dna svojega srca, vem kaj si želiš, čutim po čem hrepeniš, a o tem ti molčiš. Tulipane ti bom nabral, posteljo tvojo z njimi postlal, neskočno te ljubil, rad…
Sonce tiho vzhaja to nočno senco na drugi konec spet preganja. Midva obstojiva, drug drugega gledava, le strasti, le strasti neskončno si želiva. Topla kava in tvoji nežni poljubi me…
Smrti rahlo nastavim svoj pravi obraz, lažno zvabim jo v past, da jo oddaljeno opazujem, s lažmi zalezujem. Oddaljeni svetovi, porušeni gradovi, vse ostaja za smrtjo, da prekinila bi klic,…
Kakor veter sprehodil bi se čez borove krošnje, čez to rumeno kraško polje in tam na koncu vasi bi obstal, zazrl se v ta čudoviti Kras. Vihral bi borove veje, vihral bi rumena polja, igral…
Ti si moje zlato, obrisana s morsko soljo, posuta s poletnimi zvezdam širnega neba. Si sonce občutkov, eksplozija strani, ko premikaš svoje prste po mojem telesu, po morski soli, veš dišiš,…
Veter nežno je zavel, skozi to poljano prešel, a mi spati ni pustil, dolgo v noč me šum borovih vej je budil. O, ti kraški svet, ki iz mraka temnega oživiš, svojo čuječnost prebudiš, dolgo…
Ta droben, s kamenjem obdan kraški svet v mojo pesem tiho je ujet. V pesmi minevajo dnevi, menjujejo se poletja, prihajajo jeseni, a vedno oživi v pesmi moji ta droben, čuden kraški svet.
Čemu bi se v preteklost oziral, pot v prihodnost si zapiral, ni vse naklučje kar se bo zgodilo, naj bo dobro ali slabo ponovilo. Preteklost izginja, se megli, kot ogenj k i na koncu le tli,…
Le kdo ni slišal o njem, saj prihaja ob jasnih nočeh, se nam skrivnostno smehlja, ob vetru s sencami igra. In mesec ima tudi skrivno moč, je navdih zaljubljenih duš, ko jim v noč kaže pot.…
Oglej brezmejne poti zvezd, neskončnih brez meja, je tudi naših želja. Kaj lepšega je kot nebo ponoči, tisočero zvezd, utrinkov, ko si nekaj zaželimo. Modrina morja nas prevzame, z vso…