#Poezija

Rdeči copatki

Bardske strune1 min branja
Deli zgodbo

Rdeči čeveljci za ples, ki sami plešejo nožice. Visoke petke, gladek lak, za njimi željno gleda vsak. Mamljivo, a tudi vprašljivo. Kaj če prevzamejo nadzor in plešejo kar brez prestanka, se vrastejo v brhke nožice, ki jim nikjer ni več obstanka? Pomišljam in jih ne obujem, z nožicami se posvetujem. Izberem drugo obuvalo, ki mi bo noge varovalo, jih po domače bo ogrelo, za lišpav ples ne bo skrbelo. Copatki rdeči, nevpadljivi, me grejejo v domači sreči.

Prejšnji članek na to temo

Svet, ki je svet

Komentarji

3 komentarji

Nan
ja, tako je s tem, petke te vsaj opozorijo...
:p
jože.k
Me grejejo v domači sreči.....
jože.k
Čestitam za pesem tedna, sam pa se za nekaj časa umikam zaradi
zdravstvenih težav, pa tudi zaradi odziva mojih prispevkov, posebno zadnjih.