Smrti rahlo nastavim svoj pravi obraz, lažno zvabim jo v past, da jo oddaljeno opazujem, s lažmi zalezujem. Oddaljeni svetovi, porušeni gradovi, vse ostaja za smrtjo, da prekinila bi klic, klic na pomoč vsako noč. Oddaljeni grom trešči v moj obraz, razbije sanje, uniči upanje, da smrti ubežim, pred njo se skrijem v dno svojih bolečin.
#Poezija
Oddaljen
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kakor veter
