Kakor veter sprehodil bi se čez borove krošnje, čez to rumeno kraško polje in tam na koncu vasi bi obstal, zazrl se v ta čudoviti Kras. Vihral bi borove veje, vihral bi rumena polja, igral se s oblaki neba, kakor veter bi šepetal svojo nežno pesem kraški gmajni. Kakor veter bi hodil naokoli, kakor veter bi blodil ponoči in kakor veter bi šepetal, šepet domačega kraja.
#Poezija
Kakor veter

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Po morski soli dišiš
