Spomin
Rada bi ti rekla nekaj lepega rada dala ti nekaj za spomin vendar ni stvari ki bi ti jo dala da dovolj vredna bi bila. Vzemi mi srce za vedno shrani si spomine lepe name, to nihče ne vzame.
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Rada bi ti rekla nekaj lepega rada dala ti nekaj za spomin vendar ni stvari ki bi ti jo dala da dovolj vredna bi bila. Vzemi mi srce za vedno shrani si spomine lepe name, to nihče ne vzame.
--Ko začutim tvoje roke, ko počasi drsijo po stegnih, in iščejo rožo, da odpre svoj cvet in se omedi, da posrka tvoj med, se mi odpre rajski vrt. Se mi odpre rajski vrt, v njem diši, vidim…
Ko je žalost zimila v srcu, je iz daljnih krajev priletela lastovka. Kakor veka, ki pokriva oko, je njena perut ogrnila bolečino. Nešteto milj je letela, da je skrila dež pod svojim perjem.
Spoznanje terja priznanje: zmotno vero imaš, da od Otroka bolje znaš. Saj Otrok je vendar to kar JE, dokler padli svet ga ne zatre….....
Mir in spokojnost, le sneg naletava Kakor da bi snežinke spregovorile, z belino preoblekle, spremenile, vse okoli sebe... se pripravljale na rojstvo , ko se bo rodila, zaživela pomlad…
Ko se rodim ,sem črn, ko zrastem ,sem črn, ko grem na sonce ,sem črn, ko sem prestrašen ,sem črn, ko mi je slabo, sem črn, in ko umrem...sem še vedno črn. In ti, beli kolega: ko se rodiš,…
Pobožala me je mesečina.... Začutil sem jo kot lahkotno, božajočo, nežno, skrivnostno kakor da bi imela žametne oči, privlačna, kliče k sebi, vabi v svojo bližino. Na trenutke starka,…
Z gumijastimi podplati sem drsala po ulici. Malo sem bila še dopoldansko zaspana, ker sem dolgo v noč deskala po računalniku. Na ulici sem srečevala poznane ljudi in se z njimi rokovala.…
Le kakšen je ta naš planet postav, živali smo pregnali, jih na verigo privezali, potem še v klavnico poslali. Za to, smo še denar dobili, da bi prav hitro ga zapili, nov avto si kupili, pa…
Sem se ga napiv in z mosta dol zaviv, vode sem se napiv, pa čevlje tudi sem zaliv . Prišla je policija , rešilni voz in avtovleka , so zvlekli me iz pod mosta , čeprav megla bila je gosta .
Slišim melodijo nekje v mesečini. Zvok otožnega klavirja me v srebrni sen ovija. Lističi vrtnic na belem papirju v ledenih očeh ranljivost rišejo.
DRAKULA Ne neki od ljudi pozabljeni ulici je vstal iz blatne luže Drakula in ji sledil. Bila je majhna delničarka. Ena izmed mnigih, ki je poslušala trafikante. Paparazzi s Financ ga čakajo…
En dih neznatna prevara nevidni prepih skrivnostna omara Kdo sem jaz in ti zadrgni pas begave oči
Ne razumem ljudi, dvoličnežev... Medtem ko obsojajo nasilje, prikimavajo pobojem, vojnam, celo prizadetest igrajo, pa ne napravijo nič. Pravijo, da gre le za samoobrambo, v imenu…
Metafora na reliefni figuri sivega kamna je oživela. Postala je telo z imenom na gladki površini kot morje. Otipljivo telo na dotik čez pojem lepote. Toplo in strastno, igra v besedi, kal v…
Ostal je vonj po tebi, ki me omamlja, toplota, ki me še vedno obliva in boža okrog srca. Še vedno te čutim v sebi. Misel na tebe vzbudi hrepenenje. Hrepenenje, ki se stopnjuje in stopnjuje……
Saj drugače bit ne more, treba je vrniti se do tistega križpotja, kjer spregledala sem smerokaz in zavila na brezpotje, ki prav na koncu nosi sporočilo: tu se vse konča, vsa mamljivost je…
En dotik, pogled, Okus ustnic, Njen vonj, So več kot dovolj, Da ji zaupam, kdo sem. Vse kar lahko okušam je ta trenutek, To noč se mi ne mudi, Zvezde bom prešteval, Vse dokler se ne zdani.