Slišim melodijo nekje v mesečini. Zvok otožnega klavirja me v srebrni sen ovija. Lističi vrtnic na belem papirju v ledenih očeh ranljivost rišejo. Pianist s solzami na prstih zaigra svoj zadnji love-stih. In nekje, v pozabljenem delu srca najdem skrivališče za naju oba. Igraj dalje, zdaj sva dva.
#Poezija
Melodija
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Luske hibridne samorodnice
