Saj drugače bit ne more, treba je vrniti se do tistega križpotja, kjer spregledala sem smerokaz in zavila na brezpotje, ki prav na koncu nosi sporočilo: tu se vse konča, vsa mamljivost je minljiva. Očaranost je speljala me, krivo me vodila. Nič torej. Treba bo nazaj in potem začeti znova. Dobro je, da je spet dan!
#Poezija
Treba bo nazaj
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Klaruša-pesniška duša hi, lepo si Ti to napisala, čestitam !!
Temna ozka ulica prazna,
megla naveličana, sama,
nikjer...nikogar,
le razbiti semafor
v prazno mežika,
kaže, da se mi smer zapira....
lp, fp
Kratka, vendar prisrčna...lepa pesmica.
Včasih so rekli ne oziraj se nazaj, kajti le tako boš nekam prišel...
Lep pozdrav !
jože.k
:) lepo, da si našel prisrčnost v moji pesmci, jože.k
jah, to je pa res, kar so rekli včasih.
Je pa najtežje priznat,
ko zmanjka poti,
da je res več ni.
Če se OZIRAŠ nazaj,
heksenšus fašeš.
Če pa se OBRNEŠ nazaj,
ko ni več poti,
spremeniš smer hoje
in zopet gledaš naprej.
Najlepše je, ko uvidiš,
da s tem spustiš
belo golobico ljubezni
na prostost, da poje
in žgoli, včasih veselo,
včasih otožno,
a živi.
To se sam zdi, da je pesem,
a je ena sama velika ljubezen.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
En dotik
