Ne razumem ljudi, dvoličnežev... Medtem ko obsojajo nasilje, prikimavajo pobojem, vojnam, celo prizadetest igrajo, pa ne napravijo nič. Pravijo, da gre le za samoobrambo, v imenu pravičnosti uničujejo, pobijajo, iščejo tisto, česar ni..... Ob nasilju se obrnejo proč... Lakoto jemljejo kot nujno zlo, siromaštvo kot vreme... Vera izgublja svoj jaz, Ostaja le ena, v boljši jutri, Polna obljub, lepih besed, Ljudje pa se hranijo z nič, Ob smetnjakih, s pogledi, Z enim samim upanjem, Da se spremeni miselnost zgoraj, Da bodo deležni drobtinic, Da zaživijo v dostojanstvo....
#Poezija
Nekaj je narobe

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Skrivnostni epitaf
