Si, nisi
Tam nekje v spominu vetra, trgaš mi srce na mraku tišine. Prepevaš v mojih prsih opero o kamnu o ledeni steni tam v tebi. Nisi več tista takrat nisi sedaj, niti led, niti kamen, le podatek.
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Tam nekje v spominu vetra, trgaš mi srce na mraku tišine. Prepevaš v mojih prsih opero o kamnu o ledeni steni tam v tebi. Nisi več tista takrat nisi sedaj, niti led, niti kamen, le podatek.
V svitanju železna meglena mreža, namesto zbujanja sonca, mokre kaplje. Žvenket jeklenih premaknjenih naprav, ni napeva ptic vse je utihnilo, ni sonca, ni želje da sodeluje v prekletem…
Me vpraša, iz dlani v prihodnost vidi, zlatih prstanov ima kot prstov, prodornih oči, a denar v naprej želi. Nič ne zanima jutrišnji me dan, kakršen že bo, čeprav zaspan, ne o denarju,…
Kot jesenski veter, hladen, neprijeten, so se mi vtisnile besede. Ne morem jih pozabiti, ob smehu, zlobnem krohotu, namesto pomoči sočloveku. Zgodilo se je, ženska je padla po pločniku…
Ležim in pogled vedno znova objema naravo V prsih srce ki ve : dano mu je živeti naprej še vse te dni ki so se še malo od tega zgubljali v megli Toplo srce ... utrip tako miren in spokojen…
Je kraj kjer je človeški um, premagal človeka zdrav razum, kjer bogataš drobtine trosi, siromaka ožema, vbogajme prosi. Tam siromak čvrstega je zdravja, saj med obljubami izbira, izložbe…
Preveč preveč besed je izrečenih v svetu preveč laži preveč nejasnih zmot Prevroč je led ki srca tako močno oklepa Steklen pogled želi pokazat svojo moč... In joče naše oko ko gledamo kot…
Prelep je svet ki me obdaja, kot da čutim vse lepote raja, morje, najlepši sončni tam zahod, za čim bi hrepenel, iskal drugod. Oziram se na Triglav ves žari, odet v sneg se ves blešči,…
Običajen dan, poln prahu in neurejenosti. Bled odsev svetlobe, dež pada in se ne ustavi. Še en depresiven dan, še en dolg trenutek sivine. Pa pride navdih, ki ima večnostni pridih.
Ovenele na jasi so cvetlice, je sneg prekril marjetke lepotice, zasanjale že spijo zimsko spanje, čakajo pomladi njim lepe sanje. Ko dež leden in dan meglen, jih bo uspaval snežink…
Odhaja osramočen, stisnjenih pesti, ponižan. Le nekakšen papir je dobil. Enak papir, sporočilo kot drugi. Po vsem letih, trenutkih odrekanja, dosledni, marljivi pri delu zgarani ob gradnji…
Nežno plava, modrina mu neba je dom, v sebi nosi, življenje trosi, da zelena je narava. Morda bo bojazljiv, če dež padal ponekod rosil, se v sneg bo spremenil, sončne žarke odgnal nad sebe…
Bleščeča svetloba v jutru jesenskem, reže v oči popotnika, v polju snežnem; sega v srce in dušo zadihano… ..lovečo toplote, ljubezni izgubljene;
Strah nikoli ne miruje. Vedno s teboj potuje in zvečer težko pride domov, ker je to zanj najhuje. Stah se nikdar sam ne zaredi. Zanj vedno poskrbimo mi in ga hranimo s skrbmi. Če pa preveč…
Prerašča čas velike veje stare lipe, vse višje senca hladno hišo riše. Viharji so vklesali leta na pročelje, in mladi par si tukaj gnezdo spleta. Kdo danes poje pesem jutru v travah? Kdo…
Presije dušo ko pogledam Nate po vsem nebu razkošno bleščeča sončava... Odblesk morja ... tisoči odsevov v njem valuje nenehno globoka morja širjava Duša ...duša pije to lepoto duša se iz…
Noč nemoč Mesec žgoč pripet na obroč samo še spi nešteto poti jaz tebe ni v temi strah se mi zdi