Strah nikoli ne miruje. Vedno s teboj potuje in zvečer težko pride domov, ker je to zanj najhuje. Stah se nikdar sam ne zaredi. Zanj vedno poskrbimo mi in ga hranimo s skrbmi. Če pa preveč ga je v nas, nam strah da le za krik še glas. Da vsaj do grla pride zrak, ej ta strah je spakbljak!
#Poezija
Strah

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Domačija
