Ob gorskem potoku...
V meni, v duši moji se z vsakim dnem bližje jeseni javlja notranji nemir, polašča se me nostalgija, postajam vse bolj otožen, objema me apatija; za kom domotožje tega ne vem, vem pa zakaj…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
V meni, v duši moji se z vsakim dnem bližje jeseni javlja notranji nemir, polašča se me nostalgija, postajam vse bolj otožen, objema me apatija; za kom domotožje tega ne vem, vem pa zakaj…
Bolj, ko se trudim, manj uspevam, da bi doumel, da bi najprej sebe, nato šele ostali svet razumel, katerega del sem, v katerem sem se rodil, saj najverjetneje me bodo s tega sveta tudi…
Skozi majhno okno, kletno lino, zaprašeno, kot da je steklo, ki je polno pajkovih mrež, mlečno obarvano, te gledam, ko prečkaš ulico, s pogledom te spremljam; oči si brišem, očala, ne vidim…
V ljubezni se porodijo, najlepše misli, šepet vesolja, zvezda na nebu, riba v morju.
Ponovila se bo, da ti bo spet lepo. Polzel boš po magmi, po spletu naključij v dalijo. Po viaduktu boš prodiral, skrit v snovi z orlovimi krili. Violončelo, prispodoba glasbe, pomešane z…
Sonce, pojdi spat, da slišim zvečer, kako zna morje peti, ko se z valovi naseli v žejni skali, odprtih ustnic. V glasbi morja ne slišim tujih pesmi, le šumenje svoje krvi. Slišim bučanje,…
V čigavih rokah je orodje usode, sveta misel na rezilih vesti mogočih razdalj vesolja? Vsa sem ovita v suho dračje, ki me za zidom zarašča. Sem mar snov za njegov brezlistni zapis? Globoko…
Zatekli se bomo v cerkev, izpraznjeno od vere, polno grešnikov, ki imajo na ustju jezika prislonjeno razredčeno čustvo in smisel, da častijo poslednji domicil, ko pa ne poznajo niti bistva…
Svašta sam radio u ovom svom, u nekoj eri, šugavom životu j......, i opet bi probao, na neki način, ne bi žalio, još jednom bi, bez njih , ljigavaca da mogu, i zvijezde s neba skidao, ne za…
Slovo za večno od srca, ki kot da moje je, katerega del sem, iz katerega sem nastal, zrasel, je zame bilo takrat bolno vedenje,
Le kje bi lepih rož iskal, nabral, Poklonil tebi, ti jih daroval, Če vrtnice bo nežen cvet rdeč, Dobila boš poljub iskren, ljubeč... Morda nabral ti bom marjetk, Na tratah čudovitih lepih…
Nikogar ne krivim za to, kar sem, kdo sem, kako, zakaj živim, saj to sem jaz, moje vse. Mnogi me sprašujejo:
Megla, strah in smrad se širita, se vlačita po jarku strelskem, beda, nemoč in bes si roke podajajo, lakota…žeja se družno v bran postavljata težavam. Blatna krvava brozga škornje vojakov…
Ves poten…zasopel se sredi noči prebudim, sliko, obrise njene skozi temo in meglo vidim, na polici…polju luninega sijaja izgublja se, gori v ognju pozabe…slovesa, zublji ognjeni…uničujoči…
Danes sem sklenil da bom tehtal... Na tehtnico bom dal kar pišem, Tisto, ki pišem kar tako, tisto drugo, kar občutim, se me dotakne, in tisto, kar mi leži v predalu med neurejenim zapisi.…
Morje, do koder ti seže pogled, valovi z valovi, drug z drugim in preko na tisoč načinov - z roko v roki, pa spet le na nogi , vsi polni življenja v svobodi pleso, pleskajo goram z modrino…
Tudi tisti dan sem šel na kavico, sam... To sem počel večkrat, zaradi ljudi, sebe. Nekako se počutiš da si v družbi drugih. Pri sosednji mizi zagledam starejšo gospo. Najina pogleda sta se…
V moji popotni torbi so velike gmote teme. V njej ležijo spominski podatki z mnogimi križi in pokopališkimi znamenji. Tema se dviga nad porodno vodo, v kateri plava novorojenček, ki me…