Sem samo jaz utrujen...

Skozi majhno okno, kletno lino, zaprašeno, kot da je steklo, ki je polno pajkovih mrež, mlečno obarvano, te gledam, ko prečkaš ulico, s pogledom te spremljam; oči si brišem, očala, ne vidim jasno, ne jočem, solza mi ne polzi z obraza, kličem te, me preglasi ulica..avto; sama si na drugi strani ulice, ne vidim dobro, a je še kdo, ne vem, morda naključni kdo, mimoidoči, na drugi strani ceste; mrak pada, je morda megla, sem samo jaz utrujen, obrisi tvoji na drugi strani ulice; že spet obrišem stekla prašna…očala rosna, na oknu, povsod prah, odmaknem pajčevino s tvoje slike, ki je nastala takrat tam, na tistem delu ulice, ko sem te skozi to okno gledal, te spremljal, na drugi strani ceste.