#Poezija

Resnici in na Ljubo...

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nikogar ne krivim za to, kar sem, kdo sem, kako, zakaj živim, saj to sem jaz, moje vse. Mnogi me sprašujejo: »Zakaj tako, čemu?« Resnici in na Ljubo, kaj briga njih, naj žalijo se bogu; vse, kar ljubi me, kar me mara ne, jaz z istimi vatli dajem.. jemljem mero, ljubim vse, ne maram tu pa tam katero; v principu vse, kar 'kiklo' nosi, jaz spoštujem, rad imam in ne sovražim, ni mi važno od kod in kdo si.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Ljuba
Ne vem, kako razumem naj to tvoje sporočilo?! Je bil namen ali slučaj...? Oko se zasolzilo je od zadrege in sramu... Mogoče užalila sem te kje v komentarju tu? Res prava sem kobila!!! Oprosti, ni bil moj namen ponos tvoj prizadeti... Oh, saj odšla bom hitro ven, da spet boš mogel peti! Ljuba
kanika59
Odgovor na komentar: Ljuba
Zaupno: moja nočna mora so kobile...konji, Ljuba, ne prelevi se, ne hodi, bodi to kar si in nikar ne joči, s teboj bom, ko ti bo hudo v srcu..duši in ko bo res nevzdržno, takrat potrudi se in me kaj pokliči...
Prejšnji članek na to temo

Sence opotekajoče...