Ves poten…zasopel se sredi noči prebudim, sliko, obrise njene skozi temo in meglo vidim, na polici…polju luninega sijaja izgublja se, gori v ognju pozabe…slovesa, zublji ognjeni…uničujoči lačni so je, jo ližejo, hočejo, njo, spomine nanjo, z roko..s srcem svojim posežem skozi megleno kopreno v njeno globino..prostor valovanja, k sebi jo vabim, jo kličem, rotim…preklinjam, ne ozira se, kot pepel s pogorišča čustev, z vetrom odhaja drugam. Borim se s silami naključij, teme..demoni, z mislijo na njo se zatekam v poezijo, s pisano jo oživljam besedo, v nočeh viharnih k srcu stiskam njeno orumenelo sliko.
#Poezija
Borim se s silami naključij...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Barbi haj, misel:
'Nič se ni zgodilo meni - vse se je zgodilo zame.', je naravnost preroška.
Če prav vemo, da je voda iz vodnjaka laži užitna na kratek rok, si jo natočimo v steklenico in jo zaužijemo. Pri tem činu se sprenevedamo in si zatrjujemo, da mogoče pa le ni iz našega, da je iz sosedovega vodnjaka skritega za ovinkom, izven našega pogleda- dojemanja.
lp, fp
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Tehtnica
