Sence opotekajoče...
Megla, strah in smrad se širita, se vlačita po jarku strelskem, beda, nemoč in bes si roke podajajo, lakota…žeja se družno v bran postavljata težavam. Blatna krvava brozga škornje vojakov…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Megla, strah in smrad se širita, se vlačita po jarku strelskem, beda, nemoč in bes si roke podajajo, lakota…žeja se družno v bran postavljata težavam. Blatna krvava brozga škornje vojakov…
Ves poten…zasopel se sredi noči prebudim, sliko, obrise njene skozi temo in meglo vidim, na polici…polju luninega sijaja izgublja se, gori v ognju pozabe…slovesa, zublji ognjeni…uničujoči…
Danes sem sklenil da bom tehtal... Na tehtnico bom dal kar pišem, Tisto, ki pišem kar tako, tisto drugo, kar občutim, se me dotakne, in tisto, kar mi leži v predalu med neurejenim zapisi.…
Morje, do koder ti seže pogled, valovi z valovi, drug z drugim in preko na tisoč načinov - z roko v roki, pa spet le na nogi , vsi polni življenja v svobodi pleso, pleskajo goram z modrino…
Tudi tisti dan sem šel na kavico, sam... To sem počel večkrat, zaradi ljudi, sebe. Nekako se počutiš da si v družbi drugih. Pri sosednji mizi zagledam starejšo gospo. Najina pogleda sta se…
V moji popotni torbi so velike gmote teme. V njej ležijo spominski podatki z mnogimi križi in pokopališkimi znamenji. Tema se dviga nad porodno vodo, v kateri plava novorojenček, ki me…
S poezijo določamo svoje razmerje do sveta. Intuicija se zbudi in pojavi se nemir. Muza ljubeče prisluškuje skritim izvirom daru; inspirira, kar razum ne more razsoditi, zapeljuje,…
Prav tiho, z občutkom boginje Afrodite, zapri duri, ko boš zarana odhajala iz najinega svetišča, kljub zgodnji jutranji uri vzemi s sabo šopek lilij, tiste s Pohorja, zate sem ga nabral, ga…
Vse kar skrijem v pesem, je tiho in brezglasno, spi v kotičku pri svojem izviru. V razpokah ometa se skrivajo misli, ki grebejo izpod malte, da bi se na zraku okrepile in se zapisale kot…
Besed se sladkih izrečenih že sem naveličal, ki obljubljajo mi med, gradove nad oblaki, za pomoč brezmejno sem prevečkrat slišal, ko te besede votle, resno prenehal sem jemati... Obljub od…
Smo ljudje vznikanja in zorenja, obdarjeni z duhom, ki nas pokopava. Proizvedeni so mehanizmi, zaradi katerih umiramo. Smo intelekt brez modrosti. Nadčlovek ni postal človek. Z duhom…
Stare pripovedke o morju pravijo, da zna vetrič igrati na klavir valov, medtem ko svetloba pleše kot vilinsko bitje, lahkotno rešena žgočega sonca in teže oblakov. Plima dviguje morje v…
Pretanjeni posluh za harmonijo ima sakralna škrlatna krila elegantnih lokov, ki se poganjajo v stolp sredi ekvinocijskega viharja. Stopim na prste in vzneseno strmim. Mehke ustnice…
Ko se spravimo k branju, bi se morali počutiti, da to delamo s posebnim namenom. Besed ne puščamo samo v nebesih, besede beležimo in jih polagamo v knjigo. Besede sejemo v zemljo in kri.…
Tu sem, da ti pokažem zvezdo, Tisto, ki ima najlepši sijaj, Tisto, ob katerih te vzvoki mesečine popeljejo, Popeljejo v sanje na vsak košček sveta, V tvoj svet lepot tisočerih barv, zvokov,…
Žgoči led oči ti Labrador, moj črni vrag zasajaš v rane. Trpki hlad dlani ti krut čuvar, neznani brat polagaš name. Milosti nikar! Naj vse zgori ... In naj vzkali, če kaj ostane.
Dovolj mi je, da glas slišim, ne z neba, tvoj nežni, vabeči glas, po njem vem, da si tam, da živiš svoje življenje skoraj zase, živiš za njih, za naju, samo da si tam; v svojem svetu…
Marjetic ti dam za dober dan, za lahko noč, sem jih v breznih svoje duše nabral, mimogrede, tako gredoč, v naročje tvoje jih prinesem, tjakaj jih stresem…položim. S solzami samote sem jih…