#Poezija

Čuteče prizadevanje

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ko se spravimo k branju,
bi se morali počutiti,
da to delamo s posebnim namenom.
Besed ne puščamo samo v nebesih,
besede beležimo in jih polagamo v knjigo.
Besede sejemo v zemljo in kri.

Slike, podobe in dogodki se uglasijo
na našo dušo, ko jih spremljamo s srcem,
pripravljeni na opazovanje in sprejemanje
odtenkov z vidnim in zamaknjenim
očesom, ki razkriva grbavca. Besede imajo vonj po človeškosti,
ko postanejo zračna bitja.
Metulji, sposobni slišati ptičje petje
in dojeti stiske divjih zveri,
zmožni slišati ječanje dreves,
ki jih veter upogiba in lomi.
Z dotiki kril razkrivajo tudi skrivnosti.
So limfa gozdnemu sadežu,
ko slišijo v njem koncertno glasbo
in čutijo božanje drevesa,
ko notranje luč zacveti.

Ko se spravimo k branju,
mu posvetimo ves notranji spomin
podob v vetru in dežju v žilah,
iz katerih raste rdečelistna bukev.
Besede imajo svoj razpon po meri
tistega, ki jih po duši razsute, izgovarja.
Mogoče so sočutje, usmiljenje,
mogoče so prehodne poti za molitve,
čuteča prisotnost bivanja,
mogoče so soba, v kateri rasteš.

www.tatjana-malec.si

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Tatjana
Pa še na eno novičko bi opozorila, namreč na svetovnem spletu je od danes naprej mogoče brati dnevnik slavnega pisatelja GEORGEA ORWELLA. Verjamem, da je skoraj vsak bral njegovo Živalsko farno in roman 1984. Dnevniški blog bo objavljala britanska fundacija The Orwell Prize. Vsak dan bo na spletu objavila zapis, ki ga je pred natanko 70 leti v svoj dnevnik napisal Orwell. Prav neverjetno je, da je Orwell od 9. avgusta 1938 pa do leta 1942, z izjemo začetka druge svetovne vojne, pisal dnevnik o svojem potovanju po Maroku, vrnitvi v Veliko Britanijo in okrevanju po poškodbah iz španske državljanske vojne. V dnevniku je Orwell jasno opisal in razkril svoja stališča glede komunizma, fašizma, tedanjih medijev in vojne kot tudi dogodke iz vsakdanjega življenja. Orwell, katerega resnično ime je bilo Eric Arthur Blair, je živel v letih 1903-1950. Njegov blog bo mogoče brati na spletni strani orwelldiaries.wordpress.com. Berite ga s čutečim prizadevanjem! Lep pozdrav Tatjana
Tatjana
Zgodi se, da se tako usedemo v naslanjač ob vratih balkona in prebiramo Hansa Jonasa o izvorni dvopomenskosti človeka: strah, upanje in odgovornost. Dvoznačnost pripada človeku. Hans Jonas pravi, da je človekova »narava« odprta v dobro in zlo. Kajti sprijazniti se moramo tudi s tem, da ni neke označbe človekove »narave«, da človek, denimo po naravi (»na sebi«) ni niti dober niti slab. Človek ima sposobnost biti dober ali slab, še več, za eno skupaj z drugim – in to seveda spada k njegovemu »bistvu«. Za velike malopridneže sicer rečemo, da so »neljudje«, vendar pa so lahko neljudje zgolj ljudje, in zato človekove narave ne razodevajo nič manj kot veliki svetniki. Potemtakem se moramo odreči tudi ideji o bivajočem in dremajoče razpoložljivem »bogastvu človekove narave«, ki ga je treba zgolj odpeti (»sprostiti«), da se bo pokazal s pomočjo omenjene narave. Obstaja zgolj biološka in duševna prediscpozicija te »narave« za bogastvo in revščino zmožnosti biti, ki sta oba enako naravna – pri čemer ima slednja nekolikšno prednost, saj lahko človekovo revščino povzročijo neugodne okoliščine ali pa nastane zaradi lenobnosti in podkupljvosti (ki sta resnično naravna nagona), medtem ko bogastvo sebstva hkrati z uglednimi okoliščinami zahteva tudi naprezanje (tudi naprezanje boja z lenobnostjo). To nas seveda niti najmanj ne odvezuje od dolžnosti strmljenja k razmeram, ki bodo ugodne za vse, ne da bi od njih pričakovali kaj več kot izboljšano priložnost za »bonum humanum«. Želim vam lep dan Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Tebi